Gibanje Svoboda, stranka, ki je svoj predvolilni program »na hitro spacala« nekaj dni pred volitvami in to po nesreči celo priznala novinarki, je uradno zavrnila ponujeno Partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga opoziciji ponuja Janez Janša.
Pravijo, da dokument nima vsebine. Bodo pa sestavili vlado v senci, kjer bodo nekje do sredine julija sporočili v katerih programskih okvirih želijo sodelovati. In v teh okvirih bodo z vlado z veseljem sodelovali, sicer pa bodo zelo glasni in bodo temu nasprotovali, je po odločitvi naznanil Klemen Boštjančič.
Stranko brez programa moti nevsebinskost protokola sodelovanja
Pustimo ob strani ironijo, da vsebino pogreša stranka, ki do zadnjega tedna pred volitvami ni pogrešala svojega volilnega programa. Tudi, da stranka, ki je prva, sicer neuspešno, sestavljala koalicijo in to s pozicije vladne stranke in relativne zmagovalke volitev, za sestavo programskih izhodišč za vlado v senci potrebuje še dodaten mesec, na mesec podlage, ko se je konkurenca uspela sestaviti v operativno vlado. Tudi to je morda razlog, zakaj Golobu sestavljanje vlade pač ni uspelo.
Točno to, kar je po zavrnitvi partnerstva za razvoj povedal Boštjančič, z drugimi besedami omogoča partnerstvo za uspešno Slovenijo. Zavezuje vlado, da vsebinska izhodišča vseh zakonov delijo z opozicijo, in kjer uspejo najti dogovor, »v programskem okviru opozicije« z veseljem sodelujejo, kjer ne, je pač opozicija lahko glasna in predlogom nasprotuje.
Partnerstvo za razvoj ni neke vrste koalicijska pogodba, ki bi jo programsko usklajevali. Je mehanizem sodelovanja med vlado in opozicijo. Kaj vsebinsko vlada namerava delati, pa je itak zapisala v koalicijski pogodbi, ki je javno dostopna.
Pričakovati kaj drugega od stranke, ki je bolj kot stranka v tradicionalnem pomenu te besede skupek oblastnih interesov, katerih najpomembnejša obljuba volivcem je, da bodo naredili vse, da na oblasti ne bo Janeza Janše, bi bilo najmanj nenavadno. So pa v svoji odločitvi vsaj konsistentni, če imajo že z obrazložitvijo težave.
Repozicioniranje v opoziciji
Svoboda s solo najavo vlade v senci tudi nakazuje, da je odhajajoče vladne koalicije dejansko konec in da se bo v opoziciji vsaka stranka borila za svoj prostor pod soncem v naskakovanju prihodnjih parlamentarnih volitev.
Levica že količi skrajni levi rob političnega prostora, kamor je znova pripeljala radikalne leve volivce, ki so taktično volili Svobodo s ciljem, da preprečijo vladavino Janši. Svoboda tega še ni opazila in se s svojimi nastopi v javnosti skuša pozicionirati v približno isti prostor, čeprav si lep del zmerno levega političnega telesa ne želi treh odtenkov Levice.
To bi bila lahko odlična priložnost za Socialne demokrate, da se pozicionirajo na levo sredino in od Svobode prevzamejo bolj zmerne leve glasove. To bi pomenilo, da stopijo v partnerstvo za uspešno Slovenijo, pokažejo, da so vsebinsko zmožni sodelovanja in predstavljanja alternative. Tam, kjer bi se s koalicijo uskladili, »z veseljem sodelujejo«, tam kjer ne »glasno nasprotujejo,« če parafriziram Boštjančiča. Partnerstvo za uspešno Slovenijo za opozicijo ne pomeni nobene obveznosti za opozicijo, zgolj priložnost.
Ne le vsebinsko priložnost, da pokažejo konsistentnost s svojim volilnim sloganom, ki je bil »Dogovor« in sporočilom, da je čas, da se v tej državi levi in desni enkrat zmenijo glede strateških prioritet države. Tudi politično priložnost. Ključni korak za sestavo aktualne vlade se je zgodil, ko je Jernej Vrtovec v trojček (poleg svojega trojčka) potegnil še Demokrate in Resnico in vzpostavil tretji steber. Ob jasni usmeritvi, da s svojo stranko ne gre v koalicijo z Golobom, niti na pogajanja ne, je usidral tudi sicer bolj begajoči stranki.
V partnerstvu za razvoj bi se tako »globoko v opoziciji« znašli SD in Resnica, kar bi SD dalo dodatno težo v Državnem zboru in platformo za usklajevanje s sicer vladno pogodbeno partnerico.
Hkrati bi imeli prednost pred Svobodo in Levico, saj bi bili o vseh načrtih vlade obveščeni predhodno, pred javnostjo pa bi lahko izpadli kot konstruktivna sila, ki je zmožna vsebinskega sodelovanja in ki ima alternativno vizijo Slovenije, ki ne temelji zgolj na premisi, da na oblasti ni več Janez Janša. A vprašanje je, če so tega s trenutno ekipo sposobni.
Eno samo kolo, oblečeno v kocko
Časi so se namreč opazno spremenili. Če so se zgolj ob najavi, da se SMC in Desus pogovarjata o vstopu v tretjo Janševo vlado, začeli protesti, je ob četrti izvolitvi Janše za mandatarja, oblečen v črno kocko, kolesaril samo Jaša Jenull. Kljub več zakonom, ki konkretno spreminjajo smer delovanja države, še ni bilo niti enega protesta.
NSi je ob vstopu v četrto Janševo vlado celo povečala podporo, SDS jo drži stabilno. Nekoliko je upadla le Demokratom in Resnici, ki so pred volitvami dajali mešane signale. Slovenski volivec je kljub še vedno precejšnji socialistični mentalni pohabljenosti vsaj toliko dozorel, da od svoje volilne izbire pričakuje konsistentnost.
Ob zmernejših nastopih, a vsebinskem nasprotovanju se je okrepila tudi SD. Vprašanje pa je, ali bo na tej točki potegnila jasno samostojno potezo in se vzpostavila kot zmerna levosredinska vsebinska alternativa aktualni vladi, ali pa bo šla »fehtat« Svobodo, če jih spustijo v svojo vlado v senci, ki na zakonodajo v tem mandatu ne bo imela nobenega vpliva.
Rezultati in njihova prezentacija ključna za vlado
Za vladne stranke pa bo po drugi strani ključno, da se držijo svojega programa in obljub, ki so jih dali volivcem in vzpostavijo konkurenčnejše poslovno okolje boljše življenje, naslovijo vprašanje demografije in realnega dostopa do stanovanj ter več spoštovanja slovenske identitete. Samo reforme v prvem letu mandata lahko dajo upanje, da bodo kakšni rezultati na bolje vidni pred naslednjimi volitvami. In samo realni rezultati ob ustreznem komuniciranju in pametnem izbiranju kulturnih vojn lahko vodijo v drugi mandat.
Izjav v smislu dvig DDV bo, ali pa ga ne bo, smo se Slovenci najedli v prejšnjem mandatu. Zdaj pričakujemo učinkovito krčenje javne porabe, ne novih davkov.
Pozicioniranje se začne danes
V kolikšni meri bodo stranke uspele dostaviti to kar so obljubljale in v kolikšni meri to predstaviti volivcem, bo odločilo pozicije za naslednje volitve. Čeprav je spomin povprečnega volivca kot zlata ribica, se pozicioniranje začne danes.
Komentirajo lahko naročniki