Zunanji minister Kajzer prvi na udaru: diplomat Šter in politolog Haček o diplomaciji in političnem šovu v ozadju interpelacije

Tone Kajzer je postal prvi minister aktualne Janševe vlade, proti kateremu je opozicija vložila interpelacijo. SD, Svoboda in Levica mu očitajo politično odgovornost za spremembo slovenske politike do Izraela in nezadostno obveščanje državnega zbora. Minister odgovarja, da gre za »vihar v kozarcu vode«.

Politolog dr. Miro Haček pa bistvo interpelacije vidi drugje. Opozicija nima glasov za Kajzerjevo razrešitev, ima pa priložnost za odmevno politično bitko v državnem zboru.

SD, Svoboda in Levica so interpelacijo vložile predvsem zaradi slovenske blokade skupne izjave EU proti širitvi izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in po njihovem nezadostnega obveščanja državnega zbora.

Prvopodpisana Andreja Katič, ki je na novinarski konferenci nastopala skupaj z Natašo Sukić iz Levice in Dušanom Stojanovičem iz Svobode od ministra zahteva pojasnilo, kdo je odločitev sprejel, zakaj in kako naj bi služila slovenskim interesom. Javno poročanje iz Bruslja je Slovenijo navedlo kot članico, zaradi nasprotovanja katere načrtovana izjava ni mogla biti objavljena v imenu vseh 27 držav in jo je Kaja Kallas nato objavila v svojem imenu.

Kajzer očitke zavrača. Interpelacijo priznava kot legitimen instrument opozicije, vendar jo je označil za »predstavo«. Podporo so mu napovedali koalicijski poslanci, SDS pa v postopku vidi predvsem poskus političnega poenotenja opozicije, Franc Breznik pa jo je označil za “vihar v kozarcu vode”.

🌪️ VIHAR V KOZARCU VODE: IDEOLOGIJA JE POENOTILA POPOLNOMA RAZGLAŠENO OPOZICIJO

Interpelacija zoper zunanjega ministra @TKajzer ni dejanje odgovorne opozicije, ampak izraz političnega obupa.

Svoboda, SD in Levica so razglašene pri skoraj vseh pomembnih vprašanjih. Še pred… pic.twitter.com/nQuwoswwug

— franc breznik (@FrancBreznikSDS) September 21, 2026

Šter: Iz ene izjave smo naredili »domačo specialiteto«

Dolgoletni diplomat, nekdanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu in dolgoletni vodja njegovega konzularnega sektorja Andrej Šter očitku o velikem zunanjepolitičnem obratu ne pripisuje tolikšne teže. V pogovoru za Zanima.me je poudaril, da je bilo podobnih evropskih izjav že več, Slovenija pa se je nekaterim pridružila in drugim ne. Zato ene odločitve po njegovem ni mogoče avtomatično razglasiti za »epohalen obrat« slovenske zunanje politike.

Šter sicer oporeka tudi navedbi, da je bila Slovenija pri nasprotovanju izjavi povsem sama, in pravi, da je po njegovih informacijah nasprotovala še najmanj ena država. Javno dostopna poročila iz Bruslja so nasprotno Slovenijo opisovala kot državo, ki je preprečila soglasje vseh 27 članic.

Pomembnejše se mu zdi vprašanje, kolikšno težo je sama izjava sploh imela. Ker soglasja ni bilo, je Kallasova podobno vsebino objavila kot izjavo visoke predstavnice EU. »Zaradi tega se ni tresla kakšna zunanjepolitična odločitev ali kakšno stališče, razen v Sloveniji,« pravi Šter. Po njegovem smo iz dogodka naredili predvsem »domačo specialiteto, ki je bolj folklornega kot splošnega političnega značaja«.

Tudi očitka o neobveščanju državnega zbora ne vidi kot posebej močnega. Pri operativnih zunanjepolitičnih odločitvah je čas pogosto omejen, pristojnost in odgovornost pa sta na vladi in zunanjem ministrstvu. Kot bistveno pomembnejši primer iz preteklosti izpostavlja priznanje Kosova, o katerem je potekala parlamentarna razprava, pa niti pri tako težki odločitvi ni bilo političnega soglasja.

Kajzer pri teh odločitvah ni sam

Šter opozarja še na en vidik, ki ga interpelacija po njegovem nekoliko zamegli: zunanja politika ni osebni projekt ministra.

»Pri teh odločitvah gre za kolektivno odločanje vlade,« poudarja in dodaja, da pomemben predznak dajejo tudi kabinet predsednika vlade in premier sam. Zato očitki Kajzerju po njegovem le deloma letijo na človeka, ki o teh vprašanjih odloča. Aktualno približevanje Izraelu sam vidi kot krepitev običajnih diplomatskih odnosov. Posebej izpostavlja odprtje rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, ki ga ocenjuje kot dolgoročnejšo pridobitev, saj diplomatske povezave ostanejo tudi po menjavah vlad.

Vlada je v prvih mesecih mandata odnose z Izraelom dejansko postavila precej bolj v ospredje, Kajzer pa je slovenskim diplomatom napovedal bolj pragmatično in »tiho« diplomacijo.

Šter zato v doslej predstavljenih očitkih ne vidi dovolj velikega zunanjepolitičnega odmika, ki bi sam po sebi upravičeval politično težo interpelacije.

Haček: “Cilj ni razrešitev ministra, ampak politični šov”

Če Šter zmanjšuje diplomatsko težo spora, dr. Miro Haček njegovo bistvo išče predvsem v domači politiki. Pomembna se mu zdi že različna taktika opozicijskih strank. Svoboda in Levica sta zaradi politike do Izraela posegli tudi po ustavni obtožbi Janeza Janše, SD pa se ji ni pridružila kot predlagateljica in je izbrala interpelacijo Kajzerja. Haček meni, da je slednja za tak spor primernejši instrument, saj gre predvsem za razpravo o politični odgovornosti ministra, medtem ko ustavna obtožba zahteva konkretno kršitev ustave ali zakona. V ravnanju SD vidi tudi poskus nekoliko bolj konstruktivnega opozicijskega pozicioniranja in nadaljevanje razlik, ki so bile med SD in Svobodo vidne že v prejšnjem mandatu.

Ključno pa je razmerje glasov. Predlagatelji nimajo 46 poslancev, potrebnih za Kajzerjevo razrešitev, česar se po Hačkovi oceni dobro zavedajo. »Cilj te interpelacije ni razrešitev ministra Kajzerja. Cilj je popolnoma drug – politični šov v državnem zboru,« je povedal za Zanima.me.

Večurna parlamentarna razprava bo po njegovem opoziciji dala precej več kot samo končno glasovanje, saj bodo v javnosti ostali predvsem najbolj udarni deli. »Izberejo se dva ali trije najbolj zanimivi izseki, naredi se 30-sekundni povzetek in se stvar uporabi politično,« pravi. Vprašanje Izraela in Palestine pri tem vidi kot močno notranjepolitično temo, na kateri lahko stranke mobilizirajo svoje volivce.

Prav zato Kajzerjeva interpelacija presega vprašanje usode enega ministra. Opozicija bo skozi razpravo skušala v ospredje postaviti spremembo slovenske politike do Izraela in vprašanje politične odgovornosti, vlada pa bo zagovarjala pravico do drugačne, bolj pragmatične zunanjepolitične usmeritve. Haček kljub temu večjih posledic za vlado ne pričakuje: »Vlade to ne bo oslabilo, nobenega koalicijskega partnerja ali podpornika zaradi tega ne bo izgubila. Že naslednji dan bo šla karavana naprej, kot da se ni nič zgodilo.«