Nemška prestolnica je po nedeljskih volitvah pred političnim preobratom. Die Linke je s 25,7 odstotka glasov prvič postala najmočnejša stranka v berlinskem parlamentu in več kot podvojila rezultat iz leta 2023. CDU je z 18,8 odstotka zdrsnila na drugo mesto, AfD je s 16,3 odstotka tretja, Zeleni so dobili 14,3, SPD pa rekordno nizkih 12,1 odstotka. Vodilna kandidatka Linke Elif Eralp lahko tako prvič pripelje stranko na čelo Rdeče mestne hiše, če ji uspe oblikovati koalicijo z Zelenimi in SPD. Bila bi prva političarka Linke na čelu Berlina in šele druga na čelu nemške zvezne dežele, saj je Turingijo med letoma 2014 in 2024 vodil Bodo Ramelow.
Vzporedno so potekale volitve v Meklenburškem-Predpomorjanskem, kjer je zmagala AfD z 38,2 odstotka, pred SPD ministrske predsednice Manuele Schwesig s 35,5 odstotka. Die Linke je dobila 6,5 odstotka, CDU pa s 4,9 odstotka prvič v zgodovini ni prestopila praga za vstop v enega od nemških deželnih parlamentov.
Zmaga Linke v Berlinu pozornost vzbuja tudi zaradi njenega programa. Berlinski deželni odbor je podružbljenje stanovanjskih družb z več kot 3.000 stanovanji določil kot pogoj za vstop v vlado. Stranka želi njihove nepremičnine prenesti v javno last, prizadetim podjetjem pa plačati odškodnino, ki bi bila po njenem načrtu nižja od tržne vrednosti. Pri tem se sklicuje na 15. člen nemške ustave in na berlinski referendum iz leta 2021.
“Das letzte, was die Mietmafia sehen wird, bevor ihre Geschäfte platzen, ist unser breites Grinsen!” @Max__Schirmer #linkelpt pic.twitter.com/vNzRac2lXx
— Die Linke Berlin (@dielinkeberlin) April 25, 2026
Ich will, dass Berlin für die Leute, die unsere Stadt am Laufen halten und dennoch oft am Monatsende rechnen müssen, wieder bezahlbar wird. Ein Mietendeckel für die 400.000 kommunalen Wohnungen ist eine unserer zentralen Maßnahmen gegen den Mietennotstand.https://t.co/SP4wNLmCNP
— Elif Eralp (@ElifEralpBerlin) April 1, 2026
Spori zaradi Izraela in radikalnejših tokov
Dodatno breme za Eralpovo predstavljajo spori znotraj stranke glede Izraela. Konec avgusta je na predvolilni prireditvi Linke v Neuköllnu nastopil raper, ki je pozival k nasilju proti izraelski vojski in vzklikal parole o intifadi.
Eralpova se je od nastopa distancirala in zahtevala posledice, primer pa je kljub temu sprožil pomisleke tudi med Zelenimi. Na dan volitev je kandidat Linke v Neuköllnu delil še poziv aktivista skupine, ki jo berlinski urad za zaščito ustave obravnava kot ekstremistično, k tako imenovani »volilni intifadi«. Veliko prahu je dvignila tudi ideja stranke o zmanjšanjem financiranju policije ter nekatere skrajne izjave, ki so vsebovale celo omembe o pokolu 1 % po njihovem ” najbogatejših”.
“Yalla Yalla Intifada” und “Death to the IDF” auf der Wahlkampfbühne: Die Linke Neukölln – und mit ihr die Linke Berlin – hat ein Antisemitismus-Problem. @Tagesspiegel-exklusivhttps://t.co/iOwJEFlx8b
— Robert Kiesel (@Robert_Kiesel) August 30, 2026
— Susanne Baessler (@SusanneBaessler) September 17, 2026
Ti so zmagali v Berlinu.
Die Linke: »Prehod na zeleno energijo potrebujemo tudi po revoluciji, ko bomo postrelili 1 % bogatih.«
Moški: »Ne bomo jih postrelili, temveč jih bomo uporabili za prisilno delo.«
Županja bo muslimanka/Turkinja.https://t.co/lcYPvmMmFQ pic.twitter.com/sLBOjMT4x1— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) September 21, 2026
Stranko spremlja tudi njena politična dediščina. Die Linke je leta 2007 nastala z združitvijo zahodnonemške WASG in PDS, ki je izšla iz nekdanje vzhodnonemške vladajoče SED. Celotna Die Linke danes ni predmet opazovanja zveznega urada za zaščito ustave, so pa posamezne radikalnejše strukture in mreže v njenem okolju v preteklosti obravnavali kot ekstremistične.
Na zvezni ravni stranka obenem zavrača dobave orožja na vojna območja, želi občutno zmanjšati obrambne izdatke ter dolgoročno vzpostaviti evropsko varnostno ureditev, ki bi NATO naredila nepotreben. Čeprav gre predvsem za zvezne teme, pojasnjujejo, zakaj morebitni prihod Die Linke na čelo Berlina odmeva precej širše od nemške prestolnice.
Volitve so Friedrichu Merzu prižgale še eno opozorilno luč. Po hudemu porazu CDU v Saški-Anhalt je stranka izgubila še Berlin, v Meklenburškem-Predpomorjanskem pa je s 4,9 odstotka celo izpadla iz parlamenta. Berlin ima dolgo močno levo politično tradicijo, zato zmaga Die Linke sama po sebi ni šok ali hudo presenečenje, bolj pomembno je, kaj prihaja z njo.
Na berlinskem kongresu je bilo slišati »defund the police«, strankina mladina pa se je letos znašla pod plazom kritik zaradi poveličevanja Stalina, Maa in DDR. Die Linke je obenem prek PDS zgodovinsko povezana z nekdanjo SED. Vse to so preverljiva dejstva…. ampak najhujši problem je drugje.
Težava je licemernost medijev in družbeno angažirane javnosti . AfD ostaja za večino strank koalicijsko nedotakljiva, kužni subjekt, malodane NSDAP 21.stoletja , medtem ko so pogovori SPD in Zelenih z Die Linke povsem realna možnost, kljub dokazanim ekstremnim izjavam in dejstvu da pa del stranke (vzhodno krilo) za razliko od AfD pa res dokazano izhaja iz vrst nekdanje vladajoče stranke Vzhodne Nemčije. Tudi metanje ob tla kako da je AfD ekstremna, ker je del njenih članov pod drobnogledom, ko pa je isto pri Die Linke pa so to “posamezniki, ki tako rekoč nimajo veze s stranko”. Takšna razlika lahko pri delu volivcev AfD okrepi občutek dvojnih meril in jih razumljivo radikalizira, kar se potem prinese tudi na druge pore družbe.
Berlin bo zato predvsem test, kaj se zgodi, ko radikalnejše parole pridejo blizu oblasti. V Zagrebu se to kaže kot vse, samo dobro ne, v demokratskih mestih ZDA… pa še manj. Berlinčani… srečno, ker jo boste rabili v prihodnjih letih.
En odgovor na “V Nemčiji se vzpon skrajnih strank nadaljuje: Berlin zavija ostro levo, slavi Die Linke, preplaha pa bistveno manj kot ob AfD”
Zdaj se bomo ukvarjali s tem kdo je bolj radikalen, bolj naci ali leninist, ne pa s tem , da sta etablirani stranki, Socialdemokrati in Krščanski demokrati zadeve v Nemčiji pripeljali do tam, kjer danes so. To je deindustrializacija, 4 X dražji energenti, militarizacija, stanovanjska revščina, demografija na psu, breme 3 milijone priseljencev, sodno preganjanje svobode izražanja itd. In vse to naj bi državljani mirno požrli. Pa so reli: če že ravno sprašujete , vas ne maramo, imamo alternativo.
Če ravno ne veste : v Berlinu si z normalno pokojnino ne moreš privoščiti niti najosnovnejšega najema stanovanja. Cela pokojnina za najemnino. Niti za kilo kruha ti ne ostane. Za crknit! In se potem čudite, da imajo raje potomko Turkov, ki še ima nekaj srca, kot pa skorumpiranega, brezdušnega krščanskega demokrata ali socialdemokrata.
Dokler ljudje še reagirajo, hvalabogu, je še upanje za Evropo. Ko jim bo vseeno, je pred nami samo še pogreb. RIP, bilo je nekoč.
PS:. da slučajno ne bo kdo mislil, da v Sloveniji SDS ni etablirana stranka. Je! Čakamo na nekaj novega, na alternativo.
Komentirajo lahko naročniki