Najverjetnejši bodoči mandatar Janez Janša pravi, da je koalicijska pogodba 95 % usklajena in da bi vlado lahko dobili do 10. junija. A to še nikakor ne pomeni, da jo bomo tudi dejansko. Predsednik SDS-a namreč pred tem želi še preveriti trdnost bodoče absolutne večine, sestavljene iz koalicijskega trojčka in zunajkoalicijskega partnerja. Interventni zakon je (brez baje bolnega Potnika) bil potrjen, kako pa bo z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki gre v proceduro po hitrem postopku in nato podpisi pod mandatarskim predlogom?
Če “stresni testi” ne bodo prestani, se Slovenija lahko hitro znajde na novih volitvah. In, kot kažejo postvolilne ankete, se tega lahko najmanj veselita ravno stranki, katerih poslanci potencialno “visijo”.
To pa gre nedvomno v prid sestavi bodoče koalicije pod Janševim vodstvom, ugotavljamo v komentarju.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po zadnji anketi Mediane za Delo Gibanje Svoboda volilo 25,5 % vprašanih, SDS 24,7 %, trojček NSI/SLS/Fokus pa 9,3 %. Sledijo Levic/Vesna z 5,5 %, SD s 4,9 %, Demokrati Anžeta Logarja s 4,7 % in Resni.ca s 3,4 % podporo. Pod pragom bi ostali Pirati z 2,8 %, Prerod z 2 %, SNS z 1 % in drugi s skupa 2 % podporo. Z “ne vem” je odgovorilo 4,7 % vprašanih, “nobene” 6,7 %, 2,4 % jih ni želelo odgovoriti.
Upoštevajoč le opredeljene glasove, ki jih s pomočjo spletne strani volilna-napoved.si prenesemo v sedeže državnega zbora, dobimo nekoliko drugačno razmerje med poloma, na katerega vpliva dejstvo, da bi Resni.ca po tej meritvi ostala tik pod parlamentarnim pragom. Tri desnosredinske stranke bi tako dobile tesno absolutno večino.
Trendi kažejo, da po volitvah pridobivata obe dominantni stranki, torej Svoboda in SDS, a v glavnem na račun sorodnih strank, ne pa v smislu medblokovskih sprememb. Vidno pridobiva tudi trojček NSi/SLS/Fokus – trend vzpona seže že v predvolilni čas od sklenitve sodelovanja naprej. Izgubljajo pa predvsem SD na levi in Demokrati ter Resni.ca na desni, a ne bistveno.
Golobova vlada se od oblasti poslavlja z najslabšo oceno v zadnjem letu dni – s povprečjem 2,51. Njeno delo je pozitivno ocenila slaba petina anketirancev, četrtina ji je dala srednjo oceno, skoraj polovica pa negativno.
Nov sklic parlamenta začenja z nižjo oceno od starega ob slovesu, s povprečjem 2,56.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki