Macronov odgovor Rusiji: evropski jedrski ščit in vzpon Nemčije

Nedavno smo poljudno nakazali osnovne smernice morebitnega spopada med največjima vojaškima silama sveta. A o tem konfliktu govorimo hipotetično, medtem ko v Evropi in njeni sorazmerni bližini divja resnična vojna. Kremelj jasno sporoča, da je, vsaj za javnost, zanj največji sovražnik Evropa, obenem pa je ozemlje stare celine v dosegu iranskih izstrelkov, ki bi lahko nosili jedrske konice. Posedovanje jedrskih zmogljivosti, podkrepljeno s sovražno retoriko zahteva ukrepanje tudi na ravni, kot jo je že pred časom napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Naši neprijazni sosedje imajo zavidanja vreden jedrski arzenal, medtem ko se je Evropa po koncu hladne vojne podala na pot ukinjanja jedrske oborožitve, kar se je v današnjih časih izkazalo za napako. To je ravnovesje sil vrglo s tečajev, zato Macron nasprotno od dosedanjih smernic, a v skladu z grožnjami in zaostrovanjem načrtuje povečanje jedrskega arzenala.

Francozi drugače kot Američani

Stara celina sicer že ima jedrsko zaščito v obliki ameriškega dežnika, a z negotovim Trumpom je zavezništvo postalo vsaj na videz bolj majavo, in s tem Evropa lažja tarča tistih, ki jim Evropa in NATO nista povšeči. Hipotetično, Moskva si sedaj lažje privošči uporabo jedrskega orožja brez povračila v enaki meri.

Omenjenega dežnika ne predstavlja (le) protijedrska obramba, temveč ameriške jedrske zmogljivosti v Evropi. Te spadajo med sile zveze Nato, kar pomeni, da tisti, ki bi napadel katero od članic, tvega povračilo ZDA z jedrskim orožjem. Del svojih zmogljivosti so Američani torej prispevali v zavezništvo in jih s tem na nek način dali v “skupno uporabo”, a odločitev o aktivaciji ostaja v rokah ameriškega predsednika.

Macron pa načrtuje t.i. koncept vnaprejšnjega odvračanja, kateremu se posamezne države lahko pridružijo, vendar je aktivacija jedrske oborožitve stvar okvira francoske nacionalne varnostne strategije, in ne ogroženosti kakršnegakoli zavezništva. Odločitev o uporabi ostane v rokah francoskega predsednika. Skratka, Francozi bi Evropo sicer varovali, a izven kakršnega koli zavezništva.

Skrivno število na neznanih lokacijah

Podrobnosti Macronovega načrta ostajajo skrivnost: ni znano, na koliko naj bi Francozi povečali svoj jedrski arzenal, niti, kje bodo te kapacitete nameščene. Med partnerskimi državami je zagotovo Nemčija, omenjajo pa se še Poljska, Grčija, Nizozemska, Belgija, Švedska in Danska.

Partnerske države bi potencialno jedrske zmogljivosti lahko gostile ter sodelovale pri pripravi doktrine, logistiki in vajah. Zelo očitno gre za strateški premik na vzhod (Poljska, Grčija, Švedska), kar je glede na razmere pričakovano.

Izpostaviti pa velja vlogo Nemčije, ki se je že glede rokovanja z ameriškim jedrskim orožjem vzpostavila kot nekakšna “pol jedrska” država, saj lahko dostopa in po pooblastilih upravlja z omenjenimi sredstvi, le glede aktivacije se ne more odločati sama. Enak princip naj bi sledil v partnerstvu s Francozi, v katerem bo Nemčija po napovedih nosila velik del odgovornosti.

Jedrski vzpon Nemčije?

Ne glede na dejstvo, da zaradi znanih razlogov najmočnejša evropska država na področju efektivne obrambe ponuja znatno manj, kot bi od nje pričakovali, in manj, kot bi nenazadnje tudi sama želela, smo priča njenemu ponovnemu vojaškemu vzponu, kar je razvidno tudi iz oblikovanja prihodnje evropske obrambne arhitekture in sodelovanja s Francijo pri najobčutljivejših projektih.

Najprej gre za politično – strateško raven, kjer se usklajuje interese ter doktrina. Nemci s Francijo sodelujejo preko jedrsko usmerjevalne skupine, torej na način, kot Francozi že sodelujejo z Britanci. Sledijo vaje, kjer bodo Nemci sodelovali s konvencionalnimi sredstvi, nato pa praktična podpora francoskim jedrskim dejavnostim in gostovanje francoskih kapacitet na nemškem ozemlju; govori se o desetih lovskih letalih. Prav tako bodo Francozi razmestili zmogljivosti v nekatere druge partnerske države.

Nemčija in Francija sta prizadevanja že konkretizirali s skupno deklaracijo, po kateri ne gre le za simbolno, temveč tudi za praktično sodelovanje.

BREAKING: 🇫🇷🇺🇸 Macron has given BIG SHOCK to Trump.

Macron sold 129 tonnes of French gold held in New York and replaced it with European reserves, generating around €13 billion in profits.

France now holds all its gold in Paris, signaling a major shift in its strategy.… pic.twitter.com/TRG1dIZ7O4

— War Radar (@War_Radar2) April 7, 2026

Evropa gre na svoje

Jedrsko odvračanje naj bi sicer potekalo preko pobude ELSA (European Long-Range Strike Approach), ki usmerja vzpostavitev evropskih raketnih zmogljivosti dolgega dosega. Pobudo so leta 2024 zagnale ključne evropske vojaške sile, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Poljska.

Bistveno dejstvo je, da se, čeprav Macron govori o dopolnitvi, in ne odpovedi jedrskim kapacitetam ZDA, stara celina v resnici osamosvaja tudi v jedrskem smislu. To je jasno razvidno iz načrtov in dejavnosti evropskih držav ter po drugi strani prisotnosti slabših in manj naprednih ameriških kapacitet. Tako se nam z ELSO napoveduje vzpostavitev evropskega omrežja, ki bo temeljilo na “zgodnjem opozarjanju, zračni obrambi ter konvencionalnih udarih”. No, z novim pristopom lahko govorimo tudi o jedrskih.

Evropa tako napoveduje jedrsko krepitev in s tem zmanjšanje odvisnosti od ZDA. Glede na dejstvo, da se jedrsko v britanski maniri nekoliko bolj potiho krepi tudi Združeno kraljestvo, gre za pozitiven prispevek k ohranjanju miru in stabilnosti. Britanci sicer v zadnjem francoskem projektu ne sodelujejo neposredno, a imata ti zahodnoevropski državi že podpisano deklaracijo o jedrskem partnerstvu na drugem nivoju. Sodelovanje se v tem trenutku ne zdi vprašljivo.