Izvajanje t. i. Šutarjevega zakona je v zadnjih dneh razgalilo eno najbolj občutljivih dilem slovenske socialne države: ali je v imenu javne varnosti dopustno poseči tudi v denarno socialno pomoč. Finančna uprava RS (Furs) je od 8. januarja izdala 1.674 sklepov o izvršbi proti 1.085 dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Z njimi terja skoraj pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo dobrih 126 tisoč evrov.
Novo je to, da zakon omogoča izvršbo tudi na denarno socialno pomoč, brez zagotovljenega minimalnega zneska za preživetje. Posledice so bile za nekatere takojšnje: posamezniki na bankah niso mogli dvigniti niti dela niti celotne pomoči. Med njimi so tudi pripadniki romske skupnosti, kar je sprožilo opozorila o »socialni bombi«, a Furs poudarja, da ukrepi veljajo za dolžnike po vsej Sloveniji in ne temeljijo na etnični pripadnosti.
Poseben zaplet je nastal pri vlogi centrov za socialno delo (CSD). Zakon namreč določa, da bi moral Furs o izvršbi obvestiti krajevno pristojni CSD, ki bi lahko presodil, ali je pomoč smiselno izplačevati v naravi. V praksi številni centri obvestil niso prejeli, kar je sprožilo očitke o kršitvah postopkov in pravni negotovosti. Furs odgovarja, da centrov ni obveščal neposredno, ker ne razpolaga s podatki o pristojnosti, temveč je sezname posredoval ministrstvu.
Kritike prihajajo tudi iz civilne družbe. Amnesty International in Skupnost centrov za socialno delo opozarjata, da so med prizadetimi matere samohranilke, brezdomci in ljudje z duševnimi težavami, ponekod celo družine z otroki ter prejemniki izredne pomoči za kurjavo. Premier Robert Golob medtem poudarja, da »ni več nedotakljivih« in da morajo pravila veljati za vse enako.
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto, a neprijetno: ali strožji red res prinaša več varnosti, ali pa Slovenija s tem tvega, da socialno pomoč spremeni iz varovalke v vzvod kaznovanja.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki