Z novim letom začenja veljati še en vladni »podtaknjenec« za normirane s.p-je. Davčni ekspert Simič: To je žlehtnoba

Zakon, po katerem so vsi zaposleni letos decembra prejeli božičnico, prinaša tudi prenovo sistema normiranih samostojnih podjetnikov. Vsem znano dejstvo je, da se dviguje prag za vstop v sistem normiranih samostojnih podjetnikov. Malo manj znano je, da se obdavčitev sicer ne popravlja »na staro stanje«. Praktično povsem mimo pozornosti javnosti pa je šel še en »podtaknjenec« v tem zakonu: Omejitev, da po zaprtju s.p. ali izstopu iz sistema normirancev naslednjih pet let vstop v sistem ni mogoč.

FURS pojasnjuje, da na ta način omejujejo zlorabe sistema normirancev. Davčni strokovnjak Ivan Simič pa ocenjuje, da gre za vladno »žlehtnobo. Dajmo jih malo omejiti, če smo jim že nekaj vrnili.«

Vladna koalicija je na začetku mandata sprva spremenila sistem normiranih samostojnih podjetnikov tako, da je opazno omejila znesek letnih prihodkov, ki še omogočajo, da samostojni podjetnik ostane v sistemu normiranih odhodkov. Gre za veliko administrativno poenostavitev, ki je posebej ugodna za posameznike z nizkimi stroški podjetja.

Pred nastopom Golobove vlade se samostojni podjetnik lahko ostal v sistemu normiranih odhodkov pri letnih prihodkih do 100.000 evrov, nato pa so prag za izstop iz sistema spustili na 60.000 evrov. Zdaj ga je vlada dvignila na 120.000 evrov za polni normiran s.p., kar je v primerljivo stanju pred nastopom vlade Roberta Goloba, če upoštevamo tudi inflacijo v vmesnem času.

Omejitev za ponovni vstop v sistem

Zakon sicer dviguje prag letnih prihodkov, do katerega posameznik lahko ostane v sistemu normiranih odhodkov, ne popravlja pa poslabšane obdavčitve višjih prihodkov normiranih samostojnih podjetnikov, ki so prav tako posledica prejšnje spremembe sistema, z začetka mandata te vlade.

Novi zakon pa prinaša še enega, pogosto spregledanega »podtaknjenca«. Do zdaj se je vsak samostojni podjetnik na začetku davčnega leta odločil, ali želi, da se njegova davčna osnova ugotavlja po sistemu normiranih stroškov, ali ne. Enako je veljalo tudi za vsak na novo odprt s.p.

Od 1. januarja naprej pa je v veljavo vstopil pogoj, da mora od morebitnega izstopa iz sistema normirancev preteči vsaj pet davčnih let, preden lahko davčni zavezanec vanj znova vstopi. Če boste torej s.p. z normiranimi odhodki zaprli letos, ali pa se letos odločite za prekvalifikacijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi realnih odhodkov, boste znova lahko v sistem normirancev vstopili šele leta 2031.

Omejevanje vseh v imenu boja proti zlorabam

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pojasnjuje, da je namen te določbe »omejiti zlorabe sistema zgolj za zniževanje davčne obveznosti, ki jih predstavljajo zaporedni vstopi in izstopi iz sistema normiranih odhodkov ali prenehanje in ponoven začetek opravljanja dejavnosti.«

Normirani samostojni podjetniki so sicer leta 2024 v proračun prispevali 171 milijonov, medtem ko so »redni« s.p.-ji plačali 86 milijonov evrov dohodnine. Normiranih samostojnih podjetnikov je bilo sicer tudi precej več, 89.376, v primerjavi z rednimi, ki jih je bilo 59.584.

Na FURS-u so prepričani, da s to novo omejitvijo sicer nikomur ne onemogočajo podjetniške dejavnosti, saj sistem normirancev »ni edini oziroma obvezen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, temveč je predmet izbire posameznega zavezanca ob izpolnjevanju pogojev. Primarni način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti je določanje na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov,« a dodajajo, da je skozi leta ta sistem postal podrejen.

Ob tem dodajajo, da je za opravljanje dejavnosti »bistveno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno). […] Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.«

Snovalce zakona je zmotilo, da je v zadnjih letih »prihajalo do vedno večjega obsega števila normirancev,« kot pravijo sicer v dejavnostih »kjer so možne zlorabe zgolj zaradi zniževanja davčne obveznosti, s tem pa pride do odstopa od obdavčitve po ekonomski moči posameznikov.« Nadalje dodajo, da ukrep ni pripravljen kot odziv na posamezne primere, pač pa so se ljudje rajši kot »primarnega načina« posluževali načina, ki je bolj enostaven. Dodatno ocene vpliva na javnofinančne prihodke ni mogoče oceniti.

Simič: Gre za žlehtnobo

Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič vidi povsem druge razloge za ta ukrep. »Gre zažlehtnobo,«pojasni kratko in jedrnato. Ocenjuje, da so snovalci zakona enostavno razmišljali »Dajmo jih še malo omejiti, če smo jim že nekaj vrnili.« Omejitev na 5 let je po njegovi oceni povsem arbitrarna, razlago, da gre za omejevanje zlorab pa vidi kot brezvezno. »To je enostavno žlehtnoba. Če kdo goljufa, naj se preganja njega, ne pa, da se omejuje vse tiste, ki delajo.«

Simič sicer ocenjuje, da je tudi več drugih omejitev, ki veljajo za samostojne podjetnike, posebej popoldanske, enostavno nesmiselnih. Naj ljudje, če želijo delati, plačajo prispevke in delajo. Problem pa je, če se tovrstna zakonodaja uporablja za obračunavanje s posameznimi družbenimi skupinami, kot je denimo omejitev dela zdravnikov prek s.p., kar je maščevanje zdravnikom za njihovo stavko.

Naloga FURS-a je, da kaznuje zlorabe, ne pa, da se zaradi zlorab 5 odstotkov posameznikov kaznuje 95 tistih, ki delajo. Ob tem, doda, da je možno večino zlorab, ki jih omenjajo kot razlog za spremembo, enostavno odkriti.