Primerjave med Slovenijo in Hrvaško zadnje čase postajajo zelo aktualne, saj več kazalcev kaže, da nas južna soseda na področju gospodarstva in obče razvitosti dohiteva, ponekod pa celo prehiteva. Zelo je odmevalo zadnje pisanje portala Bloomberg Adria, da je zaradi davčnih obremenitev v Sloveniji povprečna plača na Hrvaškem, upoštevajoč kupno moč, že realno višja kot pri nas.
Mi pa tokrat opravljamo analizo področja, ki je glede na ankete za Slovence najpomembnejša tema prihajajoče volilne kampanje: zdravstva. Kot je nedavno poročal portal info360.si, je v času Golobove vlade število čakajočih nad dopustno čakalno dobo poraslo skoraj za 70 %.
V Sloveniji in na Hrvaškem obvezno zdravstveno zavarovanje pokriva praktično celotno prebivalstvo. Hrvaško zdravstvo z nižjimi izdatki za zdravstvo poskrbi za skoraj še enkrat toliko ljudi kot slovensko. Kje je slovenski zdravstveni sistem v primerjavi s hrvaškim?
Hrvati za zdravstvo po osebi namenijo manj denarja kot Slovenci. Naša južna soseda je leta 2023 za zdravstvo namenila 2.032 EUR na prebivalca, kar je nekoliko več od polovice povprečja EU (3.832 EUR). S tem je bila Hrvaška na repu držav po porabi za zdravstvo. Slovenija je leta 2023 za zdravstvo namenila 3.121 EUR na prebivalca na leto, kar znaša 9,3 % BDP (povprečje EU je bilo 10 %). Znotraj EU je Slovenija na tem področju na 15. mestu, Hrvaška pa na 26. mestu. Skupni proračun zdravstvene blagajne je v Sloveniji v letu 2023 znašal 5,95 milijarde EUR, na Hrvaškem 5,58 milijarde evrov.
Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva je v Sloveniji 74 % (javni viri) proti 26 % drugih virov. Na Hrvaškem je kar 84,9 % tekočih izdatkov zdravstva javno financiranih, kar je eden najvišjih deležev v Uniji.
Hrvati imajo na število prebivalcev več zdravnikov, a manj medicinskih sester
Statistika kaže, da je imela glede na število prebivalcev Hrvaška več zdravnikov in bolnišničnih postelj na 1000 prebivalcev, Slovenija pa več medicinskih sester. Hrvaška je imela 5,7 bolnišničnih postelj na 1000 prebivalcev, Slovenija 4. Hrvaška je imela 4 zdravnike na 1000 prebivalcev, Slovenija 3,5. Slovenci smo po številu zdravnikov med najslabšimi v EU, so pa tudi Hrvati še pod povprečjem EU (4,3 zdravniki na 1000 prebivalcev). Smo imeli pa l. 2023 v Sloveniji več medicinskih sester kot jee povprečje v EU (8,5), in sicer 10,5 na 1000 prebivalcev, Hrvati pa le 7,2 na 1000 prebivalcev.
Problem čakalnih dob
Na področju dostopnosti poročilo OECD pri Sloveniji izpostavlja primer dolgih čakalnih dob. Te so bile glede na poročilo osrednji razlog za 4,6 % nezadovoljenih zdravstvenih potreb prebivalcev zaradi stroškov, čakalnih dob ali razdalje, ki jo je treba prevoziti. Ta delež je nad povprečjem EU (ki je 3,6 %).
Poročilo tako navaja, da je leta 2024 v Sloveniji 90,6 % pacientov čakalo več kot tri mesece na operacijo sive mrene, skoraj vsi pacienti pa so čakali več kot tri mesece na operacijo zamenjave kolka (98,6 %) in kolena (99,3 %).
Na Hrvaškem delež nezadovoljenih zdravstvennih potreb več kot pol nižji – 2 %. Je pa po drugi strani na Hrvaškem višji pri osebah s tveganji revščine (4,8 %), medtem ko je v Sloveniji pri teh osebah nižji od povprečja EU. Čakalne dobe so sicer glede na poročilo in javne razprave pereč problem tudi na Hrvaškem, a OECD nima mednarodno primerljivega podatka o tem, kako dolge resnično so.
Kako kakovosten je naš zdravstveni sistem v primerjavi s hrvaškim?
Slovenija poroča o mešanih rezultatih glede kazalnikov kakovosti zdravstvenega sistema, vendar dosega visoke ocene pri merilih izkušenj, ki jih imajo z zdravstvom pacienti.
Poročilo kaže, da je bila (v l. 2022) stopnja umrljivosti zaradi preprečljivih vzrokov (covid-19, pljučni rak, smrti, vezane na uživanje alkohola, ishemične bolezni srca, samomor …) v Sloveniji višja od povprečja EU, medtem ko je bila umrljivost zaradi ozdravljivih vzrokov nižja (ishemične bolezni srca, rak debelega črevesja in danke, rak dojk, možganska kap, rak maternice …).
Hrvaška je pri obeh stopnjah umrljivosti slabša od povprečja EU in svoje severne sosede. Ključni razlog OECD vidi v dejstvu, da Hrvati izstopajo predvsem pri dejavnikih tveganja – deležu kadilcev, uživalcev alkohola in premalo fizično aktivnih ter deležu predebelih.
Kje nam gre dobro – in kje ne?
Slovenija je posebej uspešna na področju izvedenih presejalnih pregledov za raka dojk, materničnega vratu, debelega črevesa in danke kot je povprečje EU.
V Sloveniji so izdatki za zdravila med najvišjimi v državah EU, na Hrvaškem med najnižjimi v uniji.
Po podatkih Eurostata so se mladi na Hrvaškem v večji meri zaznavali kot zdravi kot mladi v Sloveniji. Številke pa so obrnjene pri starejši populaciji. Slovenci v povprečju tudi občutno dlje živimo od Hrvatov.
V Sloveniji trikrat več mladih trpi zaradi dolgotrajne bolezni in zdravstvenih težav kot na Hrvaškem, kažejo podatki Eurostata. Prednjačimo tudi po številu smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj in pri številu smrti zaradi samopoškodovanja – tudi tu gre Hrvatom veliko bolje. Imajo pa naši južni sosedje več težav pri omejevanju škodljivih razvad, saj so kajenje, uživanje alkohola in debelost (ki sicer močno narašča tudi v Sloveniji) tam med ljučnimi vzroki smrtnosti.
.png){kind=link}
Komentirajo lahko naročniki