Ameriški predsednik Donald Trump je znova preložil rok za morebitne napade na iransko energetsko infrastrukturo in Teheranu dal dodatnih deset dni, da ponovno odpre strateško Hormuško ožino. Novi rok se izteče 6. aprila, odločitev pa prihaja sredi četrtega tedna obsežnega konflikta na Bližnjem vzhodu.
Trump je potezo utemeljil z napredkom v pogovorih, za katere trdi, da “potekajo zelo dobro”, čeprav Iran javno zanika, da bi potekala neposredna pogajanja z Washingtonom. Po navedbah ameriške strani naj bi bil premor odobren na zahtevo Teherana, kar iranski viri za zdaj ne potrjujejo.
Konflikt, ki se je začel konec februarja z napadi ZDA in Izraela na Iran, se je vmes razširil po regiji. Iran je v odgovor okrepil raketne napade na Izrael ter ciljal tudi ameriške baze in države Perzijskega zaliva. Hkrati je dejansko blokiral Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih energetskih poti, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega plina.
Posledice so že vidne na svetovnih trgih. Cene nafte so od začetka vojne poskočile za okoli 40 %, borzni indeksi pa beležijo velike padce zaradi negotovosti in strahu pred širšo eskalacijo. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnji napadi na energetsko infrastrukturo lahko sprožili še večje motnje in dodatno pospešili inflacijo.
Medtem se nasilje nadaljuje. Iranski mediji poročajo o napadih na stanovanjska območja v mestih, kot so Teheran, Qom in Urmija, kjer so bile tudi civilne žrtve. Izrael pa trdi, da z napadi cilja vojaško infrastrukturo, povezano z balističnimi raketami.
Kljub ostri retoriki obe strani puščata odprta vrata diplomaciji. A ob medsebojnih obtožbah in nadaljevanju vojaških operacij ostaja vprašanje, ali je 10-dnevni premor res korak proti umiritvi ali le kratka prekinitev pred novo zaostritvijo.
En odgovor na “Trump podaljšal ultimat Iranu: nova 10-dnevna “diplomatska pavza” pred morebitnimi napadi”
Trump postavlja za Iran popolnoma nesprejemljive pogoje. Točno ve, da jih ta ne more izpolniti. Po drugi strani sedaj tudi Iran postavlja nemogoče pogoje. Ker Iran v vojni zmaguje, se mu nič ne mudi. Saj nima več kaj izgubiti. Mudi se ZDA. Pritisk svetovnega gospodarstva na ZDA bo počasi postal nevzdržen. Tako, da je odlaganje ultimatuma in laganje o nekakšnih pogajanjih samo tolažba za borzne trge, da se jih malo pomiri. Nobenih pogajanj ni. Najverjetneje tudi kopenskega napada ne bo, saj Iran v hipu spravi milijon vojakov pod orožje, ki se bo že znal braniti pred cca.5000 vojaki iz ZDA. Hudo dvomljivo je tudi ali si bo upal napasti elektro infrastrukturo, kot grozi. V tem primeru, pravi Iran, bodo napadli po vsem zalivu tovarne vode, kjer pridelujejo vodo iz morja. Te tovarne so popolnoma brez vsake obrambe. Tam druge vode ni.
Ni kaj, še naprej bomo gledali ameriško predstavo za javnost.
Iran bo sedaj zahteval plačilo ( v juanih) za prehod skozi ožino. Zakaj ne? Plačuje se tudi Suez in Panama, in plovba tam po Jezerih v Kanadi in ZDA. Samo še tega se nam manjka, da bo Jemen zahteval plačilo za prehod ožine Bab el Mandeb. Kaj vse se nam bo podražilo?
Tako je to, če se igraš s hudičevim repom.
Komentirajo lahko naročniki