Nova evropska pravila naj bi podjetjem olajšala zaposlovanje delavcev iz držav zunaj Evropske unije. V Sloveniji pa medtem tuji državljani predstavljajo že okoli šestino vseh delovno aktivnih, njihov delež pa še naprej raste. Lani je bilo med novozaposlenimi prvič več tujcev kot slovenskih državljanov.
Junija lani je bilo v Sloveniji skoraj 942.900 delovno aktivnih oseb, od tega okoli 148.900 tujih državljanov – največ, odkar Statistični urad Republike Slovenije (SURS) spremlja te podatke.
Delež tujcev med novozaposlenimi je lani prvič presegel delež domačih: od približno 34.200 oseb, ki so se leta 2025 prvič zaposlile, jih je bilo okoli 18.300 tujih državljanov in 15.900 slovenskih.
V ta kontekst zdaj vstopa paket ukrepov, ki ga je Evropska komisija predstavila kot odgovor na vse večje pomanjkanje delovne sile po državah članicah.
Kaj se spreminja na ravni EU?
Prenovljena direktiva o enotnem dovoljenju je zdaj v celoti operativna v vseh državah članicah razen na Danskem in Irskem. Državljani tretjih držav lahko za delo in prebivanje zaprosijo v enotnem postopku, osebe z veljavnim dovoljenjem za prebivanje pa lahko vlogo oddajo tudi iz države članice, ne da bi se morale vrniti v matično državo. Države članice morajo o vlogi odločiti v največ 90 dneh, vključno z morebitnim preverjanjem razmer na trgu dela.
Direktiva prinaša tudi dodatne pravice za delavce. Ti morajo biti obveščeni o svojih pravicah, pod določenimi pogoji lahko zamenjajo delodajalca, v primeru izgube zaposlitve pa lahko določeno obdobje ostanejo v državi, dokler jim dovoljenje velja.
Vzporedno je 1. junija začela veljati tudi uredba o EU Talent Poolu – prvi skupni evropski digitalni platformi, ki naj bi povezovala iskalce zaposlitve iz tretjih držav z delodajalci v EU, predvsem na področjih, kjer primanjkuje kadra. Platforma je še v razvoju in naj bi v celoti zaživela do konca leta 2027, sodelovanje držav članic pa ostaja prostovoljno.
Zakaj je to pomembno tudi za Slovenijo?
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v pomladanski napovedi ugotavlja, da je pomanjkanje delovne sile pri nas zaradi demografskih gibanj predvsem strukturne narave. Število tujih delavcev je bilo lani za 51,4 odstotka višje kot leta 2019.
Po analizah ministrstva za delo bi lahko delež tujcev med delovno aktivnimi do leta 2030 presegel četrtino vseh zaposlenih, medtem ko na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo nekoliko zmernejšo rast – na približno petino delovno aktivnih.
Največ tujih delavcev v Slovenijo tradicionalno prihaja z območja nekdanje Jugoslavije – okoli 83 odstotkov, med njimi največ iz Bosne in Hercegovine. Najbolj so od njihovega dela odvisni gradbeništvo, promet in logistika, predelovalna industrija, gostinstvo, turizem ter institucionalno varstvo starejših.
Pomanjkanje kadra ostaja ena največjih težav slovenskega gospodarstva. Zavod RS za zaposlovanje ugotavlja primanjkljaj v številnih poklicih, v zdravstvu pa se po njihovih podatkih s pomanjkanjem ustreznih kandidatov sooča kar 78 odstotkov delodajalcev.
Junija v Sloveniji najmanj brezposelnih po letu 1990
Zavod za zaposlovanje je medtem včeraj objavil sveže podatke o brezposelnosti v Sloveniji. Število registriranih brezposelnih je bilo konec junija 42.245, kar je najmanjša številka po letu 1990. Glede na maj je brezposelnost upadla za 1,9 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa za 0,4 odstotka. Do zmanjšanja števila brezposelnih je prišlo v vseh območnih enotah Zavoda za zaposlovanje. Največ je brezposelnost upadla v Kopru (za 5,1 %), najmanj pa v Novi Gorici (za 0,1 %).
Dve plati iste medalje
Za delodajalce so spremembe predvsem vprašanje hitrejših postopkov in manj birokracije. Gospodarska zbornica Slovenije že dlje časa opozarja, da podjetja poleg hitrejšega zaposlovanja potrebujejo tudi ugodnejše davčno okolje, manj administrativnih ovir ter učinkovitejše postopke pri zaposlovanju tujih delavcev.
Za same tuje delavce je slika pogosto precej bolj zapletena. Slabše poznajo pravni sistem, pogosto ne govorijo jezika, menjava delodajalca pa je lahko v praksi zahtevna. Poleg tega so lahko od delodajalca ali posredniške agencije odvisni tudi pri nastanitvi, urejanju dokumentacije in podaljševanju dovoljenj.
Sindikati zato opozarjajo na primere zaposlovanja prek kadrovskih agencij, ki delavcem hkrati zagotavljajo prevoz, nastanitev in zaposlitev. Takšna ureditev lahko delavce postavi v izrazito odvisen položaj in poveča tveganje za zlorabe.
Nova evropska pravila odpravljajo del administrativnih in pravnih ovir ter nekoliko krepijo položaj delavcev, bistveno manj pa posegajo v širša vprašanja, kot so plače, kakovost nastanitve, integracija ali odvisnost od posrednikov.
Za Slovenijo zato ključno vprašanje verjetno ni več, ali bomo potrebovali tuje delavce. Številke kažejo, da jih že. Veliko pomembneje bo, ali bodo želeli pri nas ostati in delati dolgoročno. In ali se bodo v slovensko okolje tudi integrirali.
2 odziva na “Slovenija ima rekordno število tujih delavcev, sedaj jih bomo uvažali še lažje”
Pomembno je da tujci ne ostanejo dolgoročno in da po določenem času zapustijo Slovenijo. Zamenjavi Slovencev s tujci iz tretjega sveta se moramo upreti, četudi za ceno BDP-ja.
Se strinjam s prvim komentarjem. Tipičen primer je gradbeništvo. Zakaj pa bi morala v Sloveniji obstajati številna gradbena podjetja, če se srečujejo s hudim pomanjkanjem delavcev. Naj pri javnih naročilih konkurirajo gradbena podjetja iz drugih držav, opravijo delo in odidejo, ne pa da od tam naprej prihajajo delavci posamično, nato pride do združevanja družin, potreb po gradnji novih stanovanj, šol in vrtcev, socialnih transferjev, pogosto pa se še dogaja, da ti delavci odidejo v zahodne države, kjer so bolje plačani, nam pa ostanejo socialna bremena. Podobno je še v mnogih gospodarskih panogah. Bolj problematično pa je zaposlovanje v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, zdravstvo, sociala), kjer je povrh potrebna še socio-kulturna vključenost, ki pa je ni ali je pomanjljiva.
Komentirajo lahko naročniki