Slovenija se že leta sooča z demografskimi izzivi, ki jih delijo številne evropske države in ki vključujejo nizko rodnost, staranje prebivalstva in negativni naravni prirast. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je 1. januarja 2025 živelo v Sloveniji 2.130.850 prebivalcev. V letu 2024 je naravni prirast znašal okoli -4.800 (več umrlih kot rojenih), a skupno število prebivalcev je naraslo za približno 6.900 – izključno zaradi migracij.
Selitveni prirast je prinesel skoraj 11.700 tujih državljanov. Delež tujih državljanov je januarja 2025 dosegel 10,1 %, aprila pa že 10,2 %. Ta trend ni nov in ni odvisen od posamezne vlade, saj je od leta 2015, ko so državo vodile 3 levosredinske in 1 desnosredinska vlada migracijski prirast edini dejavnik, ki preprečuje upad prebivalstva.
Rast prebivalstva je še posebej izrazita v mestnih občinah, kjer se koncentrira gospodarstvo in kjer pritisk na infrastrukturo, stanovanja, šole in zdravstvo postaja vse bolj očiten. To vzbuja objektivno zaskrbljenost, saj lahko hitra demografska sprememba lahko obremeni javne sisteme, če ni spremljana z ustrezno politiko integracije, vlaganji v infrastrukturo in načrtovanjem.
Ljubljana je januarja 2025 presegla 300.000 prebivalcev, kar je rast za več kot 20.000 od leta 2015 oziroma povprečno okoli 2.000 na leto. V Ljubljani se je število delovno aktivnih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj od leta 2015 (10.655) povečalo na 11.961 leta 2024 (+12 %). Maribor izstopa z močnejšim skokom, od 2.323 leta 2015 na 3.076 leta 2024 (+32 %). Celje beleži kar +55 % (od 1.735 na 2.692). Podobni trendi so v Kranju, Kopru in Novem mestu, kjer gradbeništvo, logistika in proizvodnja privlačijo tuje delavce. Te občine so magnet za priseljence, a hkrati kažejo na polarizacijo, saj več nizko kvalificiranih mest pomeni manj prostora za visokotehnološki razvoj.
Podatki SURS potrjujejo ključne ugotovitve in skrbi spletnih uporabnikov, med drugim tudi Matjaža Štajnerja, saj število delovno aktivnih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je od 84.726 (2015) najprej upadlo na 79.676 (2019), nato naraslo na 83.057 (2021), 87.606 (2023) in 86.735 (2024). Največji letni skok je bil med 2021 in 2023 (+4.549 ali približno +5,5 %), kar je moč razbrati tudi iz grafov.
Trend je torej jasen, absolutno število nizko izobraženih delavcev narašča po letu 2021, kaj sovpada s koncem najhujše Covid krize. Srednje izobraženi (srednješolska izobrazba) so rasli od 457.765 (2015) na 503.626 (2024). Domači državljani redko končajo izobraževanje le z osnovno šolo, zato je vzrok za takšne podatke predvsem v priseljevanju.
💡 Leta 2023 se je število zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo v Sloveniji povečalo za rekordnih 22.513 – največji skok doslej: za 41 % v enem letu ‼️
💡 Konec 2023 je bilo tako 77.422 delovno aktivnih z zgolj OŠ (največ v zgodovini objav SURS).
Kako je to mogoče?
▶️ Slovenski… pic.twitter.com/rcGKmWe1ux— Matjaz Stajner (@MatjazStajner) December 16, 2025
Tuji delavci dosegajo rekorde, delež med delovno aktivnimi je novembra 2024 znašal 15,9 % (okoli 148.000 oseb), junija 2025 pa podobno visok. Priseljevanje zaradi zaposlitve je glavni motor. Z Balkana (Bosna in Hercegovina, Kosovo, Srbija) okoli 11.471 – 14.032 letno v zadnjih letih, izven EU (predvsem južna Azija) hitro narašča na 3.532 (2024). Družinske združite dodajo še 4.920 – 5.062 z Balkana in 1.656 izven EU, pri slednjih rapidno narašča tudi število na novo zaposlenih.
Tujce potrebujemo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prometu, skladiščih …
Naročniška vsebina
Prihaja nizko izobražena delovna sila
Med priseljenci, ki prihajajo zaradi zaposlitve, jih ima približno 20 – 33 % osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (v nekaterih letih celo tretjina), 60 – 61 % srednjo in le 10 – 17 % visokošolsko. To je bistveno nižje od slovenskega povprečja in neposredno pojasnjuje, zakaj število nizko izobraženih delavcev narašča kljub temu, da domači mladi praviloma nadaljujejo v srednjo šolo. Tuje ženske so pogosto zaposlene v oskrbi ali ostajajo izven trga dela zaradi družinske združitve, kar dodatno obremeni socialni sistem.
Koliko naturalizacij?
Naročniška vsebina
Če konkurenčnost temelji pretežno na poceni in delovno intenzivni sili, tvegamo, da zaostanemo pri inovacijah, znanju in visoki dodani vrednosti. Potrebujemo uravnoteženo politiko, poenostavljanje postopkov za deficitarne poklice, a hkrati vlaganja v usposabljanje domačih in tujih delavcev, boljšo integracijo ter aktivno privabljanje visoko kvalificiranih talentov iz tujine. Migracije rešujejo probleme danes, a oblikujejo družbo jutri. Čas je za širšo razpravo, kako to usmeriti v korist trajnostnega napredka za vse prebivalce.
En odgovor na “Slovensko gospodarstvo in demografijo “rešujejo” migracije, a prihaja nizko kvalificirana delovna sila z Balkana in vse več iz Azije”
Kdo od visoko izobraženih bo pa prišel v Slovenijo in kaj bi ga privabilo? Edini bazen iz katerega lahko črpamo tak kader je Balkan. A tudi ta se naglo prazni. Do sedaj smo zdravnike ipd dobivali iz Srbije, a tudi to ne bo šlo v nedogled. Ko bodo ti doktorju dobili leta ustreznih izkušenj v EU, bodo odšli v EU, to je iz Slovenije. Kaj bi jih tu zadržalo? Morda to, da za najem spodobnega stanovanja dajo pol svoje plače?
Nehajte se zgražati in fantazirati. Če hočemo zgraditi infrastrukturne objekte, ki so sedaj v gradnji in če hočemo sploh graditi in odvažati smeti in skladiščiti in …. , jih rabimo, ker Slovencev je vsako leto najmanj 2000 manj. Poznate kakšnega Slovenca na gradbišču? Če ga najdete, ga fotkajte, ker je zanesljivo zadnji našega rodu.
V Sloveniji je trenutna rodnost 1,5, kar je še naravnost odločno napram recimo Španiji, Grčiji, Hrvaški, Srbiji, Bolgariji, Romuniji, Italiji itd.
Komentirajo lahko naročniki