Voditelji EU so se na nočnem vrhu dogovorili za t. i. načrt B financiranja Ukrajine: v prihodnjih dveh letih bo prejela do 90 milijard evrov posojil, ki jih bo EU najela na kapitalskih trgih, zavarovanih z evropskim proračunom. Neposredna uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine za zdaj ni bila sprejeta, saj je bilo nasprotovanja med državami članicami preveč.
Zamrznjena ruska sredstva – skupaj okoli 210 milijard evrov – bodo kljub temu ostala zadržana do konca vojne in izplačila reparacij Ukrajini. Posojilo naj bi Ukrajina odplačala prav iz prihodnjih reparacij, EU pa si pridržuje pravico, da v primeru neplačila Rusije ta sredstva uporabi za poplačilo dolga. Na podlagi okrepljenega sodelovanja skupine držav članic, ki je predvideno v pogodbah EU, uporaba sredstev skupnega proračuna kot poroštva ne bo vplivala na finančne obveznosti Češke, Madžarske in Slovaške. Vse tri države nasprotujejo takšnemu financiranju Ukrajine. Viktor Orbán je dejal:
»Na srečo je sodelovanje V3 znova zaživelo: Madžarska, Slovaška in Češka so se odločile, da se temu vlaku ne pridružijo. S tem smo svoje otroke in vnuke obvarovali pred bremenom tega ogromnega posojila v višini 90 milijard evrov. Madžarski delež tako imenovanega vojnega posojila bi presegel 400 milijard forintov.«
We have endured a long and challenging night.
We managed to avert the immediate risk of war. We did not allow Europe to issue a declaration of war on Russia by using Russian assets.
This plan would have dragged Europe into war and imposed a financial burden of 1000 billion HUF… pic.twitter.com/Jbs1KI6XvA
— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) December 19, 2025
Sredstva bodo namenjena tako vojaškim kot proračunskim potrebam Ukrajine ter krepitvi evropske in ukrajinske obrambne industrije, ob pogojih spoštovanja vladavine prava in boja proti korupciji. Premier Robert Golob je odločitev pozdravil, saj po njegovem mnenju zamrznjena ruska sredstva ostajajo ključno pogajalsko orodje za dosego miru, obenem pa se z novo rešitvijo povečujejo možnosti za resnejše mirovne pogovore.
Dogovor zagotavlja stabilno financiranje Ukrajine, a hkrati pomeni politični poraz za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki sta zagovarjala takojšnje reparacijsko posojilo. Po ocenah IMF Ukrajina za leti 2026 in 2027 potrebuje več kot 135 milijard evrov, zato bo EU morala prilagoditi tudi proračunska pravila, saj obstoječa zakonodaja ne dopušča zadolževanja za financiranje tretjih držav.
En odgovor na “EU izbrala posojilno pot: 90 milijard evrov za Ukrajino, rusko premoženje ostaja zamrznjeno”
Kot je znano, reparacije plačuje poražena stran. Še nikoli v zgodovini jih ni plačeval zmagovalec. Zato naj tam v Bruslju nehajo fantazirat oziroma zavajat javnost. Obnovo bomo plačali izključno mi evropejci. ZDA so že povedale, da hočejo 50% dobička od obnove. Se pravi, če bo gradbeno podjetje zaslužilo 100, bodo američani hoteli od tega 50. Lepo, ni kaj!
Kako bo obnavljala na primer do vratu zadolžena Francija ali Italija ali ZK ali propadajoča Nemčija, bolj sodi v znanstveno fantastiko.
Tudi ta kredit, 90 milijard bomo plačevali mi državljani EU. Dvomim, da nas bodo kaj vprašal. In na račun česa bo šel ta znesek? Zdravstvo, pokojnine, šolstvo…..
Me pa ob tem zanima ali je najem tega kredita legalen? Seveda, da ni. EU ustava tega ne predvideva. EU ni država. Kdo bo torej garant? In kdo bo kreditodajalec entiteti, ki ni država in sama ne more dati garancij? Šmorn je vsak dan večji.
Komentirajo lahko naročniki