RTV Slovenija je tik pred izplačilom plač dobila nov udarec. Namesto 12 milijonov evrov posojila iz državne zakladnice mu je država odobrila 9,5 milijona evrov.
Plače za avgust bodo po zagotovilih uprave izplačane, a primer razkriva precej večji problem: RTV že mesece čaka na več kot 15 milijonov evrov državnega denarja, ki je predviden z zakonom.
Zakaj ga še ni?
Likvidnostni položaj Radiotelevizije Slovenija se je še poslabšal. RTV je od Direktorata za zakladništvo ministrstva za finance pričakoval 12 milijonov evrov posojila, vendar mu je bilo tik pred črpanjem odobrenih 9,5 milijona evrov. Na RTV so sprva opozorili, da bi lahko razlika ogrozila tudi izplačilo julijskih plač, nato pa sporočili, da so sredstva za izplačilo 14. avgusta vendarle zagotovili.
Težava torej ni, da zaposleni ta mesec ne bi dobili plače. Je pa precej bolj pomembno vprašanje, zakaj mora javni zavod za tekoče poslovanje sploh najemati posojila.
Del odgovora se skriva v sporu med RTV in državo, ki traja že več mesecev.
Denar je predviden z zakonom
Z novelo zakona o RTV Slovenija, sprejeto konec leta 2025, je država določila posebno financiranje dveh področij RTV. Za narodnostne programe je predviden znesek v višini desetih odstotkov lani zbranega RTV-prispevka, za glasbeno produkcijo pa štirje odstotki. Za leto 2026 to pomeni približno 10,88 milijona evrov za narodnostne programe in 4,35 milijona evrov za glasbeno produkcijo, skupaj 15,23 milijona evrov.
Toda ta denar ni bil izplačan v celoti. Država in RTV se namreč ne strinjata glede vprašanja, kako naj bi do izplačila prišlo.
Na ministrstvu za kulturo in Uradu vlade za narodnosti menijo, da je treba za namenski proračunski denar skleniti pogodbo. Takšna pogodba bi določala obseg financiranega programa, obveznosti RTV in način porabe sredstev.
RTV pa vztraja, da dodatna pogodba ni potrebna, saj obveznost države izhaja že iz zakona. Prav ta spor je postal precej pomemben tudi za likvidnost zavoda.
Po poročanju medijev je RTV junija za izplačilo plač pri državni zakladnici že najel 8,1 milijona evrov posojila, del tega dolga pa je konec meseca še ostal. Zdaj je zakladnica pri novem posojilu odobrila 2,5 milijona evrov manj, kot je RTV pričakoval.
Pogodba, ki je RTV noče podpisati
Spor ni nov. O podpisu pogodbe se z RTV ni mogla sporazumeti že prejšnja vlada. Nato je ministrstvo za kulturo RTV-ju julija poslalo osnutek pogodbe za financiranje glasbene produkcije. Na RTV so takrat povedali, da dokument pregledujejo in pripravljajo pripombe. Z Uradom vlade za narodnosti pa dogovor še ni bil sklenjen.
Državna stran svojo zahtevo po pogodbi utemeljuje tudi s tem, da gre za namenska sredstva. Z novelo zakona je namreč določeno, da se pri zagotavljanju teh sredstev uporabljajo predpisi, ki urejajo pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov.
RTV na drugi strani opozarja, da svoje obveznosti – tudi izvajanje narodnostnih programov in glasbene produkcije – ves čas izvaja, država pa svojih zakonskih obveznosti ne izpolnjuje v celoti.
Rezultat je precej nenavaden položaj: denar je predviden, RTV ga pričakuje, država pa ga zaradi spora o načinu izplačila ne nakaže. RTV zato za tekočo likvidnost najema kredite.
Posledice so že vidne
Da ne gre samo za računovodsko prerekanje, kaže tudi julijski rebalans. RTV naj bi leto namesto skoraj izravnanega rezultata končal z okoli 2,4 milijona evrov primanjkljaja. Zaradi finančnih težav so predvideni tudi programski rezi: manj tujih premier, brez načrtovanega velikega jesenskega razvedrilnega šova in 20 manj neposrednih športnih prenosov.
Današnji zaplet z zakladnico je zato predvsem opozorilo, da problem ni več oddaljen od vsakdanjega delovanja zavoda.
Na vprašanje, kdo nosi odgovornost, je sindikalist Tom Zalaznik, ki je trenutno na dopustu in je za današnje dogajanje izvedel šele danes, odgovoril precej neposredno: »Uprava RTV Slovenija je imela od decembra oziroma konca lanskega leta čas, da te zadeve z vlado – prejšnjo ali zdajšnjo – uredi, pa tega ni storila.« Po njegovih besedah uprava nosi polno odgovornost za vse posledice, Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, ki ga vodi Zalaznik, pa bo odgovornost terjal.
Za avgustovske plače je RTV denar našel. Vprašanje je, koliko časa lahko javni zavod še vzdržuje sistem, v katerem del denarja čaka zaradi politično-pravnega spora, manjkajočo likvidnost pa nadomešča s posojili.
In še bolj neprijetno vprašanje: če se spor s pogodbo ne bo razrešil, bodo prej kot plače začeli izginjati programi? RTV je namreč že pokazal, da se varčevanje tam ne dogaja več samo na papirju.
RTV Slovenija število zaposlenih zmanjšuje že več let. Konec leta 2021 je imel zavod okoli 2.182 zaposlenih, konec leta 2025 pa približno 2.000, kar pomeni zmanjšanje za okoli 180 zaposlenih oziroma dobrih osem odstotkov v štirih letih.
Samo v letu 2025 je RTV zapustilo 76 ljudi, na novo pa so jih zaposlili 51, tako da se je število zaposlenih zmanjšalo za približno 25.
Precej večje krčenje je predvideno letos: RTV je v izhodiščih za leto 2026 načrtoval, da bo leto končal z okoli 100 zaposlenimi manj, zmanjševanje pa naj bi dosegli z omejevanjem novih zaposlitev, nenadomeščanjem odhodov in upokojitev ter s prestrukturiranjem zavoda.
Proces poteka – do konca marca 2026 se je število sklenjenih pogodb o zaposlitvi znižalo z 2.029 na 2.003.
V letu 2025 je RTV Slovenija ustvarila približno 158,0 milijona evrov vseh prihodkov, od tega je bilo 109,6 milijona evrov iz RTV-prispevka. Skupni odhodki so znašali 154,4 milijona evrov, pri čemer stroški za zaposlene znašajo 96,61 milijona evrov, oziroma 62,6 % prihodkov javnega zavoda.
Dobrih 15 milijonov evrov torej RTV Slovenija čaka od države, namenjene za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Poudarek na namenjene. Zakaj?
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki