Čez manj kot 14 dni se bomo odpravili na referendum, kjer bomo med drugim odločali tudi o tem, ali “smo za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«
Gre sicer za posvetovalno vprašanje, ki še nima svoje zakonodaje. Ta se bo v prihodnosti šele pripravljala – odvisno tudi od rezultatov referenduma. Ker je Slovenija majhna država in močno vpeta v evropski prostor, ni treba da sama na novo izumlja vsako rešitev in da se vsega nauči iz lastnih napak. Dovolj se je ozreti čez mejo in pri teh ali onih sosedih pogledati, kaj v praksi dobro deluje in kaj ne.
Pregledali smo, kako imajo delovno aktivacijo prejemnikov socialne pomoči urejeno v naših sosednjih državah. Razlike so precej zanimive. Pri čemer ne gre samo za višino socialne pomoči in razliko z minimalno plačo, ampak predvsem kaj država pričakuje od delovno sposobnega prejemnika.
Z Avstrijo imamo največ skupne zgodovine, zato poglejmo najprej čez severno mejo.
Avstrija – lahko kar udobno živiš tudi od socialne pomoči
Ko govorimo o Avstriji, je potrebno najprej poudariti, da ne obstaja enoten sistem po vsej državi: zvezni zakon določa okvir, konkretna pravila pa sprejemajo posamezne dežele.
Socialno pomoč (Sozialhilfe) dobijo osebe v finančni stiski, ki imajo pravico do stalnega prebivanja v Avstriji, nimajo dovolj lastnih prihodkov in nimajo dovolj premoženja. Povprečna višina socialne pomoči za samsko osebo je 1.229,89 EUR mesečno. Razlike nastanejo predvsem zaradi bivanjskih dodatkov, ki jih nekatere dežele (Tirolska, Dunaj, Vorarlberg, Salzburg) dodatno financirajo, druge (Gradiščanska, Koroška) pa ne toliko.
Na Koroškem bi tako družina z dvema otrokoma in brezposelnima staršema dobila približno 2.238 EUR mesečno, na Štajerskem pa približno 2.103 EUR. Na Tirolskem (konkretno v Innsbrucku) pa lahko takšna družina dobi do 3.000 EUR mesečno. Več zveznih dežel je v zadnjem letu zaostrilo pogoje za prejem pomoči oziroma jo je znižalo.
Socialna pomoč je v vseh deželah vezana na trajno pripravljenost za delo in na sodelovanje pri aktivnih ukrepih na trgu dela. Obstajajo seveda izjeme, med drugim za invalide, starejše, starše z majhnimi otroki in osebe, ki skrbijo za težko bolne ali invalidne svojce. Podobno kot v Sloveniji lahko pomeni zavrnitev primernega dela zmanjšanje pomoči, v skrajnih primerih pa tudi popoln odvzem. Sankcije se lahko nanašajo tudi na nesodelovanje pri tečajih in drugih ukrepih.
Avstrija delovno aktivacijo izvaja predvsem prek AMS (Arbeitsmarktservice Österreich – približno avstrijski ekvivalent slovenskemu Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ)): brezposelnim ponuja usposabljanja in prekvalifikacije, subvencionirane zaposlitve, programe za težje zaposljive, svetovanje ter pomoč pri neposrednem vstopu na trg dela.
Avstrija nima sistema javnih del v enaki obliki kot Slovenija. Namesto tega AMS težje zaposljive vključuje v socialno-ekonomska podjetja (SÖB) in neprofitne zaposlitvene projekte (GBP), kjer opravljajo dejansko plačano delo, praviloma za omejen čas. Namen teh programov ni dolgotrajno zagotavljanje dela zunaj rednega trga, ampak pridobitev izkušenj, delovnih navad in čimprejšnji prehod v običajno zaposlitev.
Brezposelnost v drugem četrtletju 2026 je bila v Avstriji 6,9 %.
Avstrija nima zakonsko določene minimalne plače, temveč jo za vsako panogo posebej določajo kolektivne pogodbe med delodajalci in sindikati, ki danes v praksi ne smejo iti pod približno 2.000 EUR bruto (okoli 1.400–1.450 EUR neto) mesečno. Ta znesek se izplača 14-krat letno namesto 12-krat kot pri nas, kar preračunano na 12 mesecev pomeni približno 1.600 EUR neto na mesec. Tako nizko plačo pa prejema le okoli 7 % zaposlenih. Za primerjavo, v Sloveniji minimalno plačo prejema okoli 15 % zaposlenih, torej vsak šesti.
Madžarska – ne splača se biti brez službe
Madžarski sistem socialne pomoči je bistveno bolj skromen in centraliziran kot avstrijski.
Delovno sposobnim brezposelnim je namenjen FHT (Foglalkoztatást helyettesítő támogatás) – socialna podpora za osebe v aktivni dobi, ki nimajo zaposlitve in izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev. Prejemnik se mora registrirati pri službi za zaposlovanje, aktivno iskati delo, sodelovati pri ukrepih zaposlovanja in sprejeti ponujeno delo oziroma usposabljanje. Če zavrne ustrezno delo ali ne izpolni predpisanih pogojev, lahko izgubi pravico do podpore. Njena višina sicer znaša le 22.800 forintov oziroma približno 57 € mesečno. (Ločeno od socialne pomoči imajo na Madžarskem seveda tudi nadomestilo za brezposelnost, ki znaša 60 % prejšnjega povprečnega dohodka in se izplačuje največ 90 dni.) Stopnja brezposelnosti je bila v drugem četrtletju 2026 4,1 %.
Za ljudi, ki zaradi zdravstvenih omejitev ali določenih skrbstvenih obveznosti ne morejo delati, obstaja tudi druga oblika podpore, EGYT (Egészségkárosodási és gyermekfelügyeleti támogatás). Med upravičenci so lahko zdravstveno prizadete osebe ter nekateri starši otrok, mlajših od 14 let. Zanje torej ne velja preprosto pravilo »delo ali izguba pomoči«. Višina je odvisna od dohodka in sestave družine; za enega družinskega upravičenca lahko v letu 2026 znaša največ 59.850 forintov oziroma približno 150 € mesečno.
Posebnost madžarskega sistema so javna dela, v katera se lahko vključujejo brezposelni in prejemniki socialnih podpor. Gre za delo v javnem interesu, ki ga organizirajo občine, državne ustanove in drugi javni izvajalci. Udeleženci opravljajo predvsem vzdrževanje javnih površin in cest, čiščenje, urejanje parkov, gozdarska in kmetijska dela ter različna komunalna opravila. Delo praviloma traja od štiri do osem ur dnevno, za kar prejmejo plačilo – osnovna mesečna plača za javna dela v letu 2026 znaša približno 161.400 forintov bruto oziroma 403 €. Namen sistema je, da ljudje ohranijo delovne navade in se, kjer je mogoče, vključijo na odprti trg dela.
V začetku leta 2026 je bilo v javna dela vključenih okoli 67.000 ljudi mesečno. Država je hkrati zaostrila pravila za tiste, ki so v javnih delih že več kot desetletje, saj želi okrepiti njihov prehod na odprti trg dela.
Madžarska ima za razliko od Avstrije zakonsko določeno minimalno plačo. Leta 2026 znaša 322.800 forintov bruto oziroma približno 537 € neto. Razlika med minimalno neto plačo in podporo FHT je tako približno 480 € oziroma skoraj desetkratnik.
Na Madžarskem torej brezposelnemu človeku po devetdesetih dneh brezposelnosti skoraj ne preostane drugega kot da najde novo službo ali se vključi v sistem javnih del. Tretja možnost je, da – če izpolnjuje pogoje – prestopi v sistem EGYT.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki