Poplava referendumov: še nedavno jih niso marali in celo bojkotirali, zdaj napovedujejo, da jih bo “še kar nekaj”

Stranke opozicije in njim naklonjena civilna družba so sprožili že tretji parlamentarni postopek po nastopu vlade Janeza Janše. Glede uporabe referendumov so sicer bili še nedavno nejevoljni, v enem primeru celo pozivali k njegovemu bojkotu.

Pobudniki referenduma glede spremembe zakona o lokalnih volitvah so zbrali nekaj več kot 5.000 podpisov, s katerimi zahtevajo razpis zbiranja overjenih 40.000 podpisov. Moti jih, da tujci brez državljanstva is tretjih držav (izven EU) ne bi več mogli voliti na lokalnih volitvah.

Pri interventnem zakonu, ki je bil sprejet še pred nastopom vlade Janeza Janše so podpise zbrali sindikati, trenutno pa Ustavno sodišče preverja, ali je referendum na ta zakon sploh lahko izveden, saj na več mestih posega v področje davkov, glede česar pa referendum trenutno ni dopusten.

Še najbolje tako trenutno kaže referendumu glede zakona o parlamentarni preiskavi, oz. kot pravijo predlagatelji zakona, referendumu o politični policiji. Dejansko gre sicer za zakon, ki odpravlja negativne posledice Urške Klakočar Zupančič in stanje parlamentarnih preiskav vrača v stanje, kakršno je bilo zadnjih trideset let.

Vodja največje opozicijske stranke je medtem pri aktivistu Jaši Jenullu ljudi pozival, naj si čim prej uredijo digitalno potrdilo, ker “teh referendumov bo še kar nekaj”. Še lani pa so v Svobodi referendum o izjemnih pokojninah umetnikom označili za “škodljivo zapravljanje 7 davkoplačevalskih milijonov”. Referendum je sicer takratna opozicija dobila. 

Konec je z Janševo vlado.

Psihopat in Jenull sta sklenila pakt, da po hitrem postopku vrnemo na oblast Tino Gaber 💪👍 pic.twitter.com/JQjYatA3la

— tolemamo (@tolemamo) June 19, 2026

Ena izmed prvih sprememb nove vlade je sprememba zakona o parlamentarni preiskavi. Parlamentarno preiskavo slovenska demokracija pozna že od svojega začetka in se skozi čas ni bistveno spreminjala.

Skozi čas smo lahko videli kar nekaj odmevnejših parlamentarnih preiskav, denimo o pranju iranskega denarja skozi NLB, pa o preplačilu žilnih opornic, ki sta razkrili mehanizme pranja denarja v Sloveniji in preplačevanja zdravstvenih pripomočkov.

V zadnjem mandatu smo tudi lahko videli nekaj odmevnejših preiskav. Preiskovalna komisija o zlorabi policije je bila sicer primarno uperjena proti tretji vladi Janeza Janše in njegovim domnevnim zlorabam policije, a je pričanje tedaj že nekdanje notranje ministrice in nekdanje generalne direktorice Tatjane Bobnar in nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava slovenski javnosti razkrilo pritiske, ki jih je na policijo izvajal Robert Golob.

Parlamentarna komisija je v prejšnjem mandatu raziskovala tudi vprašanje ukradenih otrok iz porodnišnic v Sloveniji v času Jugoslavije, posebej zanimivi pa sta bili še dve parlamentarni preiskovalni komisiji.

Dejanska zloraba parlamentarne preiskave kot politične policije: “brskala je po mojih računih in z grožnjami maltretirala moje poslovne partnerje”

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z domnevno nezakonitim financiranjem strank SDS in NSi pred parlamentarnimi volitvami 2022 je sprva vodila Mojca Šetinc Pašek, po njeni izključitvi iz Gibanja Svoboda, pa je vodenje komisije prevzela Tamara Vonta.

Šetinc Paškova je kasneje sama priznala, da »so parlamentarne preiskovalne komisije najprej namenjene nekemu političnemu šovu« in dodala, da je namen pogosto obračunavanje s pričami. Za preiskovalno komisijo, ki jo je vodila sama, pa je povedala, da »je bila namenjena temu, da se pač na nek način obračuna s političnim nasprotnikom, stranko SDS.« Ter dodala, da je to ne moti.

Besede Paškove potrjujejo posnetki, na katerih Vesna Vuković Tamari Vonta razlaga, da so preiskovalno komisijo ustanovili, da »Janezu Janši za vedno povemo, da je kriminalec.« Hkrati razkrije, da so prek te parlamentarne komisije prišli do podatkov, do katerih sicer ne bi mogli priti drugače in da se večina ljudi tega sploh ne zaveda.

Preiskovalna komisija Tamare Vonta je tako posegala v računa več posameznikov, ki sploh niso bili predmet preiskave, ampak zgolj priče. Med njimi je denimo novinar Bojan Požar, pa aktualni vodja urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič. Jeretič pojasnjuje, da ni dobil niti enega dokumenta ali sklepa, na katerega bi se lahko pritožil. »Brskala je po mojih bančnih računih, in z grožnjami maltretirala moje poslovne partnerje.«

Člani komisije pa so brskali po transakcijskih računih še več oseb, ki so bili na komisiji zaslišani zgolj kot priče, ali pa sploh uradno niso bili predmet preiskave.

Sprememba zakona: preprečiti preiskovanje Goloba

Pomemben spor v prejšnjem mandatu pa je nastal glede preiskovanja Roberta Goloba ter podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnega pranja denarja na Balkanu. Za manjšinsko parlamentarno preiskavo je potrebnih 30 poslanskih podpisov, kolikor jih SDS ni imela.

NSi je tedaj, zaradi spora s SDS glede vodenja komisij KNJF in KNOVS, svoje podpise pogojevala z zapolnitvijo SDS-ovih poslancev v obeh komisijah in stranki sta obstali vsaka na svojem bregu. Ko sta se stranki le dogovorili in komisijo zahtevali prek Državnega sveta, pa predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič spremenila zakon o parlamentarni preiskavi.

Nekateri predlagatelji sprememb opozarjajo tudi, da se z referendumsko pobudo skušajo preiskavi financiranja NVO izogniti predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, ki so najbolj bogato financiranje iz proračuna.

Preprečiti preiskovanje opozicije

Sprememba zakona je sicer naslovila odločbo Ustavnega sodišča, ki zahteva dodatne varovalke pred arbitrarnimi in politično motiviranimi preiskavami, ki bi lahko nedopustno posegale v neodvisnost sodstva, tožilstva ali v ustavno varovane pravice posameznikov. Odločba ustavnega sodišča je bila posledica poskusa ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi na primeru Franca Kanglerja preverjala zlorabe v pravosodju.

A zakon Urške Klakočar Zupančič je zaščito zastavil bistveno širše. Ustanovitev komisije tako lahko blokira vsakdo , ki je zajet v preiskavi, pa tudi tretjina poslancev v DZ, s čimer se povsem izniči institut manjšinske parlamentarne preiskave opozicije. Dodanih je tudi več institucij, ki uzakonitev parlamentarne preiskave blokirajo, med drugim Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče in občine.

Dodaten problem je vključevanje členov komisije med priče, s čimer se znova lahko v nedogled blokira izvajanje preiskave.

Vračanje na staro stanje

Novela zakona aktualne vlade, proti kateri se zbirajo podpisi, tako vrača stanje parlamentarnih preiskav na prejšnje stanje, s to razliko, da ohranja varovalke, ki jih je Državnemu zboru naročilo Ustavno sodišče.

Svarjenje pred vohljajnjem brez sodnih odredb in nekakšne »politične policije« nima dejanske podlage v zakonskih določbah, ugoptavljajo tudi na Ius-info. Zakon preiskovalnim komisijam namreč »v nobenem členu ne podeljuje nobenih  novih, razširjenih materialnih pooblastil za preiskovanje bančnih računov ali za pridobivanje telekomunikacijskih podatkov brez odredb. Ravno nasprotno, prenovljeni zakon eksplicitno vzpostavlja zavezo, da se mora med postopkom zagotavljati varstvo tajnosti pisem in nedotakljivost zasebnosti.«

Edina, ki je do sedaj prek parlamentarne komisije izvajala aktivnosti, ki bi spominjale na politično policijo, je Tamara Vonta.

Pobudniki referenduma, ki želijo, da se parlamentarne komisije ne vrnejo na prejšnje stanje, so zbrali že dobro polovico zahtevanih 40.000 podpisov, zbiranje pa poteka do 14. 7.

Jeseni bodo tujci še lahko volili

Z vložitvijo podpisov za referendum glede zakona o lokalnih volitvah so predlagatelji referenduma uspeli uveljavitev zakona zavleči do te mere, da bo na jesenskih volitvah zelo verjetno veljal še stari zakon, ki tujcem dovoljuje glasovanje na lokalnih volitvah.

Predlagatelji morajo dobiti 35 dnevni rok za zbiranje podpisov, ki ne sme biti sredi poletja, zato lahko Državni zbor datum za zbiranje podpisov določi šele po 1.9., s čimer pa se roki že zamaknejo v čas, ko že potekajo volilna opravila lokalnih volitev.

Sprememba zakona sicer določa, da bi na lokalnih volitvah lahko volili samo državljani Republike Slovenije in držav Evropske unije, ne pa več državljani tretjih držav, kar v Sloveniji predvsem zadeva prebivalce, ki so državljani držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa tudi Ukrajine. Po trenutni zakonodaji lahko namreč na lokalnih volitvah volijo tudi tujci, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji.

Novela zakona dopušča volilno pravico državljanov Evropske unije, ker to zahtevajo evropske uredbe, glede državljanov tretjih držav pa imajo države članice same pristojnost, da določajo, komu bodo podelile volilno pravico. Nekatere podeljujejo vsem državljanom tretjih držav, nekatere nikomur, nekatere pa le državljanom držav, s katerimi imajo bilateralne sporazume.