Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila več odmevnih predhodnih preizkusov prijav, ki so se nanašale na najvišje nosilce političnih funkcij. Pri tem ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato zadev ni poslala v nadaljnjo obravnavo.
Največ pozornosti je vzbudila presoja očitkov glede dopustovanja nekdanjega premierja Roberta Goloba na hrvaškem otoku Ugljan. KPK je preiskovala sume morebitnega nasprotja interesov in povezave z družbo DC Limited, ki je v času Golobove vlade poslovala z nekaterimi podjetji v državni lasti. Komisija je ugotovila, da iz razpoložljivih podatkov ni razvidno, da bi Golob kot predsednik vlade odločal ali vplival v korist povezanih oseb oziroma ustvarjal videz pristranskosti.
Po oceni KPK zgolj zasebno druženje posameznikov zunaj uradnega delovanja ne zadostuje za ugotovitev nasprotja interesov. Komisija je zato postopek zaključila že v fazi predhodnega preizkusa. Ob tem je poudarila, da morebitna presoja pristnosti računa za plačilo nastanitve ni v njeni pristojnosti, temveč jo obravnava policija.
KPK je obravnavala tudi več prijav zaradi imenovanja Francija Matoza za ministra za notranje zadeve in javno upravo. Prijavitelji so opozarjali na njegove dolgoletne poslovne in osebne povezave s predsednikom vlade Janezom Janšo. Komisija je ugotovila, da v tem primeru ni mogoče govoriti o nasprotju interesov, saj predsednik vlade ministra zgolj predlaga, o njegovem imenovanju pa odloča državni zbor.
Brez ugotovljenih kršitev se je končala tudi obravnava prijave zoper predsednika državnega sveta Marka Lotriča zaradi hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke Fokus. KPK je pojasnila, da takšna kombinacija funkcij po veljavni zakonodaji ni nezdružljiva. Ker v konkretnem primeru ni bilo odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov, komisija ni našla podlage za nadaljnji postopek.
Kljub temu je KPK opozorila, da primer Lotriča odpira širše vprašanje zaupanja javnosti v neodvisnost državnih institucij. Podobno velja tudi za očitke o morebitni uporabi državnih podjetij za politične interese. Zato komisija pripravlja sistemska priporočila za zmanjševanje korupcijskih tveganj in bolj transparentno upravljanje področja financiranja političnih strank.
Odločitev KPK tako ne pomeni, da v omenjenih primerih ni bilo političnih ali etičnih vprašanj, temveč da komisija ni ugotovila kršitev zakonodaje, za katere je pristojna. V več primerih pa opozarja na sistemska tveganja, ki bi jih bilo smiselno urediti z jasnejšimi pravili in večjo transparentnostjo.
Komentirajo lahko naročniki