Le dan po burnih odzivih veteranskih organizacij je Protokol Republike Slovenije poslal popravljeno vabilo na osrednjo proslavo ob dnevu državnosti. Iz novega besedila je umaknjena zahteva, da morajo imeti prapori in zastave na vrhu droga grb Republike Slovenije, zato so udeležbo že potrdile tudi organizacije, ki so zaradi prvotnih pravil napovedale bojkot.
Med njimi sta Društvo TIGR Primorske in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Prvi uporabljajo lipo, drugi pa zvezdo kot tradicionalni simbol na vrhu svojih praporov. Obe organizaciji sta ocenili, da je sprememba omogočila njihovo sodelovanje na proslavi, ob tem pa izrazili obžalovanje, da je do spora sploh prišlo, poroča 24ur.com.
Vršilec dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje Sebastjan Jeretič je pojasnil, da so na proslavi zaželeni vsi prapori in da si želi, da bi praznik državnosti pokazal povezanost države kljub različnim pogledom na zgodovino. Priznal je tudi, da je pri pripravi prvotnega vabila morda prišlo do nerodnosti oziroma komunikacijskega šuma. Jeretič si želi, da se na ta praznik pokaže, da imamo, navkljub vsem razlikam, eno državo. Kot je povedal, “bomo to tudi na tej proslavi pokazali, s tem, da so vsi, ne glede na razlike, vabljeni”.
“Razumem, da je na eni strani pričakovanje, da so na državni proslavi državni simboli. Hkrati pa razumem organizacije, katerih identiteta temelji na drugih simbolih, zato ker segajo v zgodovino pred samostojno državo. Segajo tudi onstran meja naše države,” je še dodal.
Spor, ki je odprl stare rane
Dogajanje je ponovno odprlo občutljivo vprašanje odnosa med dediščino narodnoosvobodilnega boja (oziroma komunistične revolucije) in osamosvojitvijo Slovenije.
Predstavniki opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica so vladi očitali, da je z omejevanjem simbolov ustvarjala nepotrebne delitve pred državnim praznikom. Po njihovem mnenju slovenske osamosvojitve ni mogoče ločiti od zgodovinskih procesov, ki so oblikovali slovensko narodno identiteto, med njimi tudi partizanskega odpora med drugo svetovno vojno.
V opoziciji poudarjajo, da so državne proslave namenjene vsem državljanom in da bi morale povezovati, ne pa odpirati ideoloških sporov.
Kritiki rdeče zvezde na proslavi ob dnevu državnosti pa opozarjajo, da je JLA ravno pod tem simbolom napadla samostojno in neodvisno Slovenijo. Zato je svojevrstna ironija, da so na proslavi v čast osamosvojitvi prisotne tudi peterokrake zvezde kot simbol agresorske armade.
Nov predlog: dan Triglava
Ob razpravi o simbolih in zgodovinskem spominu je največja opozicijska stranka Svoboda predstavila še nov zakonski predlog. Predlagajo uvedbo dneva Triglava, ki bi ga praznovali 7. avgusta.
Praznik ne bi bil dela prost dan, njegov namen pa naj bi bil poudarjanje enotnosti, skupnih korenin in zgodovinske povezanosti Slovencev.
Po besedah poslanca Lenarta Žavbija je Triglav eden redkih simbolov, ki povezuje različna obdobja slovenske zgodovine. Pojavljal se je v narodnem prebujanju, bil del simbolike Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno, pomembno vlogo pa je imel tudi ob osamosvojitvi, ko je na najvišjem slovenskem vrhu zaplapolala slovenska zastava.
V Svobodi pričakujejo, da bi lahko predlog v državnem zboru dobil široko podporo, saj naj bi šlo za praznik, ki presega politične delitve.
V ne zgolj enem komentarju na Zanima.me poudarjamo, da je polje kulturnega boja bojišče, na katero skuša levica zvabiti desno oblast, saj na tem tradicionalno zmaguje, medtem ko na polju političnega programa in vsebine praviloma izgublja.
Zlajnani spor okoli zvezd na praporjih, ki smo mu priča praktično vsakokrat, ko je na oblasti desna sredina, je eno takšnih bojišč – sicer obrobnih, torej ne pretirano pomembnih, pa vendar tistih, na katerih nova vlada po nepotrebnem stopa pred puške leve opozicije.
Jasno, rdeča zvezda je preživet simbol in nima ničesar z osamosvojitvijo Slovenije, vsaj pozitivnega ne. A nekaterim je še pri srcu toliko, da z njo želijo paradirati tudi na proslavah, ki obeležujejo zgodovinski dogodek, ki ga sami niso zaznamovali, si pa, ker se je izkazal za ključen in edinstven trenutek v narodovi zgodovini, nekako želijo biti del njega. Od tod tudi stalno poudarjanje nekaterih na levi, da je osamosvojitev omogočil NOB – ker sami de facto niso bili del nje, oziroma se ji intimno ne čutijo pripadne, morajo nekako posredno osmisliti svojo zgodovinsko vlogo v nastanku samostojne in neodvisne Slovenije.
Zrela oblast, ki je dedič osamosvojitvenega procesa in hkrati pomirjena s seboj in svojimi vrednotami, jim to milostno dovoli. Zato je bil zaplet nepotreben in s strani direktorja vladnega urada za komuniciranje ustrezno saniran. Izbor Jeretiča za vodjo UKOM-a pa dokazuje, da si vladajoči politiki končno želijo profesionalnega komunikacijskega strokovnjaka, ki razume, kako se igra to igro.
O predlogu Svobode o Dnevu Triglava pa ni vredno izgubljati besed, saj gre zgolj za obupano iskanje pozornosti na nesmiselni temi, ki zakriva siceršnjo idejno praznost opozicije.
4 odzivi na “Na praporjih ob dnevu državnosti bo vendarle lahko tudi zvezda: “nerodnost z naše strani””
Hočemo ali ne, priznavamo ali ne, nam je všeč ali ni, zvezda je bila 45 let v naši republikški zastavi. In tudi državni. Pod njo so zmagovali in nastopali tisti, ki pač takrat so. Nihče od njih ni rekel, jaz pod to zastavo ne bom nastopal. Sprejeli so jo kot danost. Zvezda je bila tudi v domumentih in pasoših.
Tako, kot je bila kraljeva Jugoslavija del naše zgodovine, tako je bila tudi Titova Jugoslavija del naše zvodovine. Lahko se delaš slepega, da je ni ampak s tem izpadeš smešen. Faktov se ne da izbrisati z nekimi uroki. Ne vem komu koristi, da se delamo neumne?
Samo za ilustracijo : Francozi še vedno prepevajo himno iz časov revolucije, časov v katerih so delali nezaslišane svinjarije nad lastnim nedolžnim prebivalstvom. To je pač njihova zgodovina.
Prapori sploh niso bistveni. Pomembno je, da dostojno pokopljemo vse žrtve naše polpretekle zgodovine. To je osnovno civilizacijsko dejanje. Ob tem je treba jasno povedati, da je pobijanje v imenu neke ideologije zločin. Nekateri politiki tega ne bodo zmogli, ampak to je njihov problem.
26. junija 1991, ko je bil nov dan in so bile sanje prepovedane (po Kučanu) so vojaki JNA, ki so ponosno nosili rdeče zvezde napadli samostojno Slovenijo (nesporno dejstvo). Malo je bilo teritorjalcev, ki so že imeli slovenske maskirne uniforme, velika večina pa jih je nosila še uniforme jugoslovanske vojske, vsi, do zadnjega pa so z njih sneli rdeče zvezde.
Na proslavi v počastitev obletnice osamosvojitve Slovenije, ne sme biti mesta za rdeče zvezde.
Pametni se ne spuščajo v ideološke boje. Naj bodo tam tudi tisti z zvezdo. Manj ko je pozornosti na to, manj je pompa, in bolje bo vlada lahko delala.
Nekateri na desni so res ostali v letu 1945. Škoda.
Če bi imeli lustracijo, bi bilo seveda lažje. Zahvala gre prvi slovenski desni vladi.
Komentirajo lahko naročniki