Provokacija pred državo
Če ste videli prvih 30 sekund sobotnega kongresa Svobode, ste videli dovolj. Sodobni politični marketing politiko prilagaja družbenim omrežjem. Odločajo prve sekunde in čustveni odziv javnosti. Bolj kot bodo nekateri sovražili, bolj bo drugim všeč. In obratno. Komu mar za skupno in skupnost. Samo, da ima doseg. Zato ima provokacija prednost pred državo. In zato v Kopru konec tedna najprej “Bella ciao”, potem slovenska himna.
Bella ciao za začetek kongresa Gibanja Svoboda. @vecer pic.twitter.com/MTKrVAGHYd
— Franja Žišt (@FranjaZist) September 20, 2025
Pristop ni nov. V slovensko politiko ga tudi ni prinesel Robert Golob. Mimogrede, tudi letošnji kongres SDS v Ormožu se je začel s provokacijo. Janez Janša na posnetku prepeva neuradno slovensko himno, z začetkom v drugi kitici Prešernove Zdravljice, ki jo je SDS v letih 2011 in 2022 dvakrat neuspešno skušala uzakoniti kot uradni državni simbol. Res, komu mar za skupno in skupnost. Samo, da ima doseg.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) September 22, 2025
8 dni pred koprskim kongresom Gibanja Svoboda so ameriški preiskovalci ob puški, s katero je bil ubit konservativni aktivist Charlie Kirk, našli neuporabljene tulce z vgraviranimi verzi iz pesmi “Bella Ciao”. Mirno lahko izključimo možnost, da Golobovi strategi tega ne bi vedeli. Zato lahko mirno zapišemo, da so se komunikatorji Svobode s tem dotaknili dna.
Prav tako ni naključje, da se je koprski “Bella ciao” zgodil v času, ko vplivni posamezniki iz kroga SDS Goloba primerjajo z Mussolinijem in Hitlerjem, premier pa zoper njih serijsko vlaga tožbe.
Golob, tako kot njegov veliki politični tekmec Janša, veliko in rad provocira. K sebi vabi volivce, ki na nasprotnem političnem polu ne vidijo konkurentov ampak sovražnike. Ni pa to edino, zaradi česar lahko Gibanje Svoboda označimo kot “levi SDS v nastajanju”.
Stranka enega človeka
Da gre za stranko, kjer je vse podrejeno eni sami politično močni osebnosti, ki sicer “nosi ime Gibanje Svoboda, a bi se lahko imenovala tudi Stranka Roberta Goloba,” je v zadnji epizodi našega podkasta Tedenski Safari ocenil komentator časnika Delo Uroš Esih.
Pravzaprav sta zgornji naslovnici tako zelo povedni, da skoraj ne potrebujeta dodatnega komentarja. Podpredsednik Svobode in podpredsednik vlade Matej Arčon se je ob robu sobotnega dogajanja pošalil, da bi Golob v stranki morda lahko dobil “tudi 110-odstotno podporo”, a je skoraj bolj kot šala izzvenelo kot prikaz realnega stanja. Čemur se pri Janši najbolj posmehujejo, najlepše opiše razmere v “Golobovi hiši”.
O tem priča tudi na hitro vložena in še hitreje umaknjena predsedniška kandidatura Urške Klakočar Zupančič. Predsednice državnega zbora, ki so jo v največji stranki kmalu po začetku mandata umaknili z mesta podpredsednice. Ker je imela ob izključitvi poslanke Mojce Pašek Šetinc menda nekaj pripomb glede “notranje demokracije”.
Za Goloba je, podobno kot že dolgo velja za Janšo, kljub vnaprej zagotovljeni zmagi, nepredstavljivo, da bi se “tehtal” na internih volitvah v stranki. Golob in Janša se pač “tehtata” samo drug proti drugemu.
Pred ljudmi vojna, v ozadju delitev vpliva
Drugačno, manj vidno dinamiko med predsednikoma obeh največjih strank, razkriva natančen ogled verbalne in neverbalne komunikacije med Golobom in Janšo na posnetku ob predaji poslov iz 1. junija 2022. Golob je pogovor označil kot “zelo plodovit”, Janšo pa kot “izčrpnega in pronicljivega” sogovornika, s katerim sta se “strinjala o marsičem”.
Ni se bilo mogoče izogniti občutku, da je med političnima figurama, ki pred volivci uprizarjata “vojno”, otipljiva interesna kemija, iz katere bi se v ozadju lahko razvilo tiho partnerstvo pri delitvi vpliva in plena.
V zadnjih treh letih in pol (s preteklo kampanjo vred) sta se Golob in Janša precej dosledno izogibala (pre)pogostim soočenjem “ena na ena”. Kadar so se ta zgodila, so bila praviloma zelo umirjena in “v rokavicah”, kot bi se reklo. S čimer seveda, ko gre za splošno raven politične kulture v državi, ne bi bilo prav nič narobe. Nasprotno. Če le ne bi prek svojih strankarskih vzvodov tako dosledno in tako zelo agresivno skrbela za medsebojno javno demonizacijo.
Opisano skoraj v celoti velja tudi za v resnici precej skrivnosten odnos Janše z njegovim drugim velikim antipodom v slovenski politiki – Milanom Kučanom. Kjer se prav tako zdi, da se deklarirano sovraštvo ves čas meša z dogovorjeno šahovsko partijo.
Velika “a la carte” koalicija
Zakulisno sodelovanje med Svobodo in SDS pa vendarle ni zgolj stvar občutka in je precej bolj otipljivo. To dokazujejo tudi interni zvočni posnetki zaprtih sestankov v državnem zboru, kjer so se poslanci obeh največjih strank, daleč od oči javnosti, do potankosti uskladili o umiku referenduma o 2. bloku jedrske elektrarne Krško. Ne samo o umiku, pač pa ravno o tem, kako bodo umik referenduma upravičili pred slovensko javnostjo.
Podoben primer – pred nekaj dnevi. SDS ni prispevala podpisov za plenarno sejo o novem državnem obrambnem holdingu oziroma drugače, o milijardnih načrtih vplivnih lobijev Svobode na obrambno-oborožitvenem področju. Stranki se usklajujeta tudi, ko gre za zapiranje prostora politični konkurenci. Lep primer je družno oviranje Anžeta Logarja pri ustanovitvi nove poslanske skupine Demokrati.
Viri z leve in desne strani političnega parketa so v tem mandatu znali povedati tudi o precej pogostih neuradnih stikih Goloba in Janše na štiri oči. V določenem obdobju naj bi se bolj ali manj redno sestajala tudi na kosilih.
Skupni operativci
Golobova preslikava številnih metod delovanja SDS na levo politično poloblo ne preseneča, saj so v ozadju tudi isti ljudje.
Prav v obrambno-varnostnem sektorju, ki smo ga omenili kot eno od zanesljivih območij delovanja nenačelne koalicije, je namreč Golob našel nekatere operativce, ki so v preteklosti tesno sodelovali z Janšo in bili tudi njegovi osebni zaupniki. Najbolj očitna primera sta nekdanji obveščevalec, danes svetovalec uprave SDH Damir Črnčec, ter Tone Krković, ki se je kot dolgoletni podpornik Janeza Janše leta 2022 najprej zaposlil v Gen-i, danes pa o njegovi bližini Golobu priča tudi vabilo na najbolj odmevno politično poroko.
V ozadju se pletejo kadrovske mreže in strategije, ki združujejo izkušnje obeh političnih svetov, Golobovega in Janševega. Digitalne kampanje Svobode in SDS so zelo dober primer tega. Preiskovalna ekipa oddaje Tarča je na TV Slovenija pred kratkim razkrila, da Svoboda za komuniciranje oziroma politično propagando prek lažnih spletnih profilov uporablja isto podjetje oziroma osebo, ki naj bi to v preteklosti počela za t. i. “klet stranke SDS”.
Ta četrtek Tarče nekako ne bo. In ko smo pri medijih: prva generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković, danes Golobova medijska operativka, je kot novinarka veljala za zelo natančno preučevalko potez Janeza Janše in SDS. Pri čemer danes ni več jasno, ali je te politične prakse zgolj (zelo kritično) popisovala, ali pa se jih je učila.
Ključna razlika?
Je pa med strankama za zdaj jasen kontrast, kar zadeva stabilnost volilnega jedra. SDS ima dolgoletno zvesto bazo volivcev, medtem ko se volivci Svobode še naprej razgledujejo tudi po drugih političnih projektih na levi sredini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da podpora Svobode iz meseca v mesec niha, kar kaže na potrebo po dodatni konsolidaciji.
Želja, da bi volilno bazo “zabetoniral” vsaj približno tako, kot je to v desetletjih uspelo Janši, je gotovo tudi eden od glavnih razlogov, zakaj Golob tako pogosto govori o drugem mandatu.
Morda pa je imel Golob leta 2022, ko je napovedal “gradili bomo malo levo, malo desno” v mislih prav to – nastanek leve različice SDS. Skrajno leve v ideologiji in skrajno desne v politični metodi.
4 odzivi na “Po kongresu Gibanja Svoboda – Levi SDS v nastajanju”
“… tulce z vgraviranimi verzi iz pesmi “Bella Ciao”. Mirno lahko izključimo možnost, da Golobovi strategi tega ne bi vedeli. Zato lahko mirno zapišemo, da so se komunikatorji Svobode s tem dotaknili dna.”
Močen stavek ampak pretežno neškodljiv za Golobove. Tik po Brezjah, kjer menda ni bilo nič spornega in je bilo razburjenje odveč. Ni ravno odraz zmagovalne mentalitete. Kaj pa, če ima Štrancar prav?
MSM mediji pa demonizirajo samo SDS. Tudi Esih v safariju omenja samo skrajno desnico, skrajne levice pa ne. Čeprav je slednja XXL skrajna.
Delovanje Golobistov je zaskrbljujoče.
Zna biti, da imajo sedaj Levičarji, tako kot so imeli Komunisti svojo himno INTERNACIONALO, – sedaj pa “Bella ciao…” Komunisti so v zgodovini imeli (tudi v Sloveniji) bolj krvave roke, saj je Stalin pobil več ljudi, kot Hitler in Musolini. To kar se je zgodilo pred kratkim v Ameriki je še kako zaskrbljujoče in če imajo celo tulci vgravirane kratice pesmi “Bella ciao…” pomeni, da tudi Golobova stranka ima podobne vrednote, kot Anti-Fa po svetu. SVOBODA je beseda, ki si jemlje tudi pravico pobijanja, kar se je pri nas zgodilo po končani 2.s. vojni.
Hm tile so 100* hujši kot SDS v vseh kategorijah, ki so jih očitali SDS-u v času korone, ko je bil cel planet v izrednem stanju. Ko so bili nesposobni se zoprstaviti situaciji v prvi dekadi leta 2020 so razpadli. Manjšina eksistenčno odvisna od politik skrajne levice pa se je šla revolucijo, ki je vodila do tega, da je folk, ki očitno ne razmišlja več kot pol sekunde izvolil levi populizem v vsem svojem največjem sijaju. No vsaj upam, da globje ne gre?
Da smo si na jasnem. SDS ni nikakršen angelček. Ampak 100* boljši za normalne, če hočete avtohtone Slovence pa je. Kaj več mu tudi ni treba migat in dejanko ne miga. Smo pa v krizi, ker jžJanša je nekakko najavil, da mu ni prioriteta reševat neumnosti tega mandata. S pavšalno medlo kampanijo SDS in neodločno kampanijo ostalih na desni strani, se nam obeta “Svoboda 2”. Če bi Levica izpadla iz parlamenta je morda nekoč še upanje za to državo.
Komentirajo lahko naročniki