Dolgotrajno agonijo ukrajinske fronte je pred dnevi presekal groteskni humorni vložek z ruske strani. Sicer nehoteno, a zgodba je potekala popolnoma v slogu njihove propagande, ki se sprevrže v črni humor.
Poleg tega lahko opazimo intenzivna prizadevanja vpletenih strani za mir; intenzivnost je ne glede na veliko željo na ruski strani izrazito manjša, vendar je mirovni dogovor bliže uresničitvi kot kdajkoli prej. Kljub temu je še vedno daleč.
Rusi izgubili življenja, potem še mesto… in generala
Vrnimo se k humorju:
Naročniška vsebina
Rusija pozna svojo verzijo “politične korektnosti”, preko katere se da javnost “prepričati” v marsikaj. Poraženci pa ne hodijo okoli z medaljami, zato je general izginil. Pomembno je, da jo je dobil; kaj se je z njim zgodilo za tem, za kremeljski narativ ni kaj dosti pomembno. Čeprav so Ukrajinci na bojišču Ruse dobesedno izbrisali. Pregnali so jih. Nobenih večjih poročil v mainstream slovenskih medijih.
Razumljivo. Kakor tudi ne o zalednem delovanju Ukrajine, kjer Rusija trpi milijardno škodo na rafinerijah, infrastrukturi in vojaštvu. Pred kratkim je bila v pristanišču v Novorosijsku uničena podmornica razreda Varšavjanka s štirimi izstrelišči za rakete Kindžal. Vrednost podmornice je ocenjena na okoli 400 milijonov dolarjev oziroma evrov. SBU izvaja operacije od arktike do daljnega vzhoda. Če se zanašamo na UI oceno (CHAT GPT) so Ukrajinci neposredne materialne škode na ta način zadali za 70 milijard €. Koliko tega si Rusija lahko privošči?
Kako so UKR napodili RUS iz Kupjanska:
NEW: Ukrainian forces continue to advance within and near Kupyansk, and more details have emerged about the counteroffensive effort.
Ukrainian forces began counteroffensive operations in September 2025 after relatively rapid Russian advances in the Kupyansk direction and… pic.twitter.com/b0n8bxErpA
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) December 14, 2025
Sovražna tehnika še vedno gori
Naročniška vsebina
Čeprav smo še pred kakim mesecem pričakovali večje ruske osvojitve, tehtnica bojišča kljub nekaterim pridobitvam ni prav hudo nagnjena v korist Rusije
Negotovost Zahoda
Bistveno nevarneje pa delujejo na polju diplomacije. Od svojih ciljev za razliko od dejanj v besedah ne odstopajo, in zaenkrat je cilj okupacija celotnega Donbasa. Kljub dejstvu, da ne dosegajo uspehov, ki bi bistveno obrnili tok vojne v njihov prid, Rusi držijo Zahod v negotovosti, na nekaterih nivojih tudi v strahu in celo paniki. Za to sta potrebna dva elementa, ki jih Zahod ne pozna: 1. popolna indiferentnost do lastnih žrtev, in 2. vojno gospodarstvo. Če hoče zmagovati vojne, bi drugo Zahod moral ponovno uvesti. Ruska intenzivnost je vedno takšna, da ne moremo mirno spati, in s tem v veliki meri držijo škarje in platno vojne in miru v svojih rokah.
Z vidika pravičnosti in morale je narobe, da bi morali Ruse v zahvalo za njihovo brutalno agresijo nagraditi. A realpolitika je takšna, da bodo nekaj dobili.
Naročniška vsebina
Njihovi voditelji Merz, Macron in Starmer so bojda skozi stisnjene zobe pred kratkim podprli uvedbo demilitarizirane cone, ki jo je podprl sam Zelenski. Torej, Zelenski bi bil prej pripravljen pogajati se kot njegovi evropski podporniki. Jim vojna koristi, ali zgolj niso sposobni razumeti realpolitike, katere Evropa ni zmožna izvajati? Upajmo, da drugo. Bojda jih skrbi, da bi se ob morebitnem premirju Rusija lahko vojaško okrepila. Je torej vojna boljša izbira od miru? Takšna dilema je imbicilna, saj se Evropa ob pravih smernicah glede na svoje kapacitete lahko okrepi neprimerno bolj kot Rusija. Če ne bomo dajali v Ukrajino, ki bo razvila svojo obrambno industrijo, bomo imeli zase, in vsi bomo pridobili. Žal to razume le vzhodno krilo Nata. In Trumpova administracija.
Evro-atlantska Ukrajina?
Naročniška vsebina
Kdaj mora kdo oditi?
Da se sploh začnemo pogovarjati o čemerkoli: miru, prihodnosti – je bistveno, da se Rusija “strinja”. Bistveni so dejavnik volitve. Zelenski vlada že dolgo. Kot predsednik v vojni se je odrezal fenomenalno. Ni zbežal, ni se predal, prišel je na bojišče. Vodil je državo proti agresorju tako, kot si ne bi niti v najbolj divjih sanjah predstavljali za svoj narod bojevati se Kučana ali Türka.
Vendar se čas vsakega izteče. Za višje dobro. Volodimir se je strinjal z volitvami, volitvami, na katerih ne sme zmagati. Ker se s Putinom pred lastnima javnostima ne preneseta, se ne smeta dogovoriti. Putin Zelenskemu za zadovoljitev domače javnosti ne sme podleči, Zelenski Putinu zavoljo lastne drže ne sme ugoditi. Čeprav je Zelenski Putina v tem dvoboju ne le jasno, temveč celo veličastno premagal.
Zelenski pa za rešitev Ukrajine potrebuje mir. Pride čas, ko morajo tudi največji oditi.
4 odzivi na “Paradoksi propagande: Ukrajinci na bojišču Ruse dobesedno izbrisali, ruski general pa dobil medaljo. Zdaj je skrivnostno izginil”
Dober pregled dogodkov v Ukrajini.
Koristno bi res bilo, za Evropo in Ukrajino, da bi ostala Ukrajina samostojna država – vendar nekaka demitelizirana cona, ki bi jo nadzirale Evropske vojaške sile. Saj tako je bila nekaj časa tudi Nemčija po končali 2.s. vojni, ko so tam bile Anglo-Ameriške sile. Tudi s Trstom je bilo nekaj podobnega, saj so ga upravljali, od leta 1945 do 1954, Anglo-Američani.
In Trst se je v tem času precej razvil, tako v kulturnem, kot na gospodarskem področju.
“Nobenih večjih poročil v mainstream slovenskih medijih” pravi avtor. Mogoče res. Jih ne berem. Pa kljub temu, morda so le previdni in upoštevajo to, kar teoretiki vojne imenujejo “fog of war”. V tekočem dogajanju vojne je velimo zamegljenega. Danes je tako, jutri drugače. Na zahodu nič novega je naslov nekega romana iz 1. sv.v. preganjali so se, sto metrov sem, sto tja. Na koncu poraženec ni bil poražen na bojnem polju gemveč je bankrotiral. Vojna ga je izčrpala. Imperij se je sesul sam vase in neumno ravnanje zmagovalcev je rodilo 2. sv. v. Nemara ni slabo biti previden preden poješ slavo zmagovalcu, ki je žahko že jutri poraženec.
Ps: če upoštevam ta članek s svojimi stališči glede te nesrečne in hkrati neumne vojne, postaja tudi ga medij MSM.
Osnovne aspiracije Kremlja? Te so bile za to posebno vojaško operacijo ( = vojna intervencija) stokrat povedane. Demitarizacija, denacifikacija, nevtralnost Ukrajine…
Ne, da Rusija bo ampak je že priključila štiri obmejne pokrajine v Rusijo. To znese cca 25% ozemlja Ukrajine. 20% je že , recimo osvojenih ali, kot pravijo Rusi, osvobojenih ali, kot pravi ukranknska stran, okupiranih. Na pogajanjih v Carigradu marca 22 jim je bilo ponujeno veliko več. Izgubili bi samo Krim. Vodja pogajalske skupine , Ukrajine je povedal, da so že odpirali šampanjec. Dobesedno tako. Kako se je zasukalo vemo. Beremo.
Ukrajina je že bila nevtralna, pa je po državnem udaru leta 14 spremenila ustavo in se pričela udinjati NATO paktu. To ni bila ravno modra odločitev. A ne glede na to, v tem članku hvaljen bivši predsednik Ukrajine, Zelenski, je na volitvah zmagal tudi z glasovi rusko govorečega prebivalstva v Donbasu, saj je tudi njegov materin jezik rusščina in je kampanijo vodil v ruščini, kot tudi vse svoje estradne vloge. Svoje estradno podjetje Kvartal je imel registrirano tudi v Rusiji. Ukrajinščine se je učil , pravijo, s pomočjo inštruktorja. Obljubljal je končanje državljanske vojne… in ljudje so mu verjeli in podelili mandat. Kdo je koga prevaral? In v čigavem interesu? Kdo ima od tega korist?
Stvari v Ukrajini so zelo zapletene. Nikakor se jih ne da definirati črno- belo. Stoletja sta naroda živela skupaj brez posebnih traum. Gogolj na primer je bil čistokrvni Ukrajinec. Danes je, kot vsa ruska literatura, prepovedan. Prekljapljali so med jezikoma, da še sami niso vedeli kdaj. Približno tako, kot npr. prekmurci kadar govorijo s kakim ljubljančanom. General Sirski , šef ukrajinske vojske ima brata in očeta, ki živita v Rusiji. Stvari tam niso enoznačne.
Tale pogajanja bodo prišla v zgodovino diplomacije, kot nek unikum. Neko čudo od diplomacije. Sedijo in se pogovarjajo sami med seboj. So kot kakšna psihoterapevtska skupnost, ki ugotavlja sama zase, kaj bi rada, kako naj se po njihovo svet vrti. Nobenemu od teh ne pride na um, da bi šel k drugi strani in jih povabil k razgovorom. Zgodovinsko zanimiv pristop. Zdaj nazadnje so sklenili, na primer, da bo Ukrajina v miru imela 800 000 vojakov. Kdo jih bo financiral? Kje bodo nastanjeni? To jih ne briga. Ne briga jih tudi kaj utegne reči Rusija? Neverjetno! Mogoče se bo kdaj našel kak Gogolj, ki bo o tem kaj napisal. Ali še bolje kak Bulgakov ( ne, ni Rus, Ukrajinec je, da ne bo pomote) .
Komentirajo lahko naročniki