Nika Kovač jokala po nepotrebnem, Evropski parlament ji je ustregel. Umanjkala desnica, zdaj na potezi Evropska komisija

Evropski parlament je danes s 358 glasovi ZA, 202 proti in 79 vzdržanimi sprejel resolucijo, ki podpira državljansko pobudo My Voice, My Choice. Ta Evropsko komisijo poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki bi ženskam, ki do splava ne morejo v lastni državi, z denarjem evropskih davkoplačevalcev tega omogočil v državi članici, ki to dopušča.

Gre sicer za nezavezujočo resolucijo, ki pa daje močan politični signal Evropski komisiji. Ta mora svojo odločitev glede tega sprejeti do marca.

Tja bodo po novem usmerjene tudi krokodilje solze Nike Kovač, ki je še včeraj panično razlagala svojim sledilcem, da bo danes verjetno izgubila.  Za dosego cilja bo sicer morala Evropsko komisijo prepričati, da upogne več pravil. A Kovačeva je dokazala, da je ne gre podcenjevati.

Današnja premoč kulture smrti je posledica neenotnosti Evropske ljudske stranke in tudi kapitulacija desnih skupin, katerih glasovi proti so vidno umanjkali.

Pobuda posega na področje, ki je v pristojnosti držav članic in krši načelo subsidiarnosti

Pobuda My Voice My Choice je nastala tik pred lanskimi evropskimi volitvami, po mnenju nekaterih tudi z namenom mobilizacije volivcev v Sloveniji. Skupaj s partnerskimi organizacijami so po Evropi zbrali 1,2 milijona podpisov, kar zadošča, da Evropska komisija pobudo vzame v obravnavo.

Evropska komisija lahko državljansko pobudo tudi zavrne, kot se je to zgodilo tudi z najuspešejšo državljansko pobudo doslej. Pobuda »One of us« je pred desetimi leti zbrala 1,8 milijona podpisov za zaščito nosečih mater in podporo življenju, a jo je Evropska komisija z razlago, da gre za pristojnost držav članic, zavrgla.

Področje zdravstva, pod katerega spada tudi izvajanje splavov, je namreč v popolni pristojnosti držav članic, Evropska unija pa se vanj ne bi smela vmešavati.

Resolucija, ki splav omenja ker 54-krat, pravico do življenja le enkrat samkrat

A to ni ustavilo Evropskega parlamenta pri glasovanju za resolucijo, ki med drugim od Evropske komisije pričakuje vzpostavitev mehanizma za financiranje splavov v drugih članicah za ženske, ki le tega niso uspele opraviti v svoji državi. Resolucija izvaja tudi pritisk na članice, da zagotavljajo splav in spolno vzgojo, ki ga promovira Spolno in reproduktivno zdravje in pravice, kar v besedišču Združenih narodov pomeni v prvi vrsti širok dostop do splava.

Ne samo, da smo zmagali. Zmagali smo prepričljivo, s 358 glasovi v podporo naši pobudi. Združili smo ljudi z vseh političnih polov. Še enkrat smo dokazali, da je splav tema, ki povezuje. ❤️ pic.twitter.com/CQ5GvgRh7l

— Inštitut 8. marec (@8Marec) December 17, 2025

Od Evropskih institucij pričakuje, da bodo zagotovile enako raven zdravstvene oskrbe v vseh članicah »s širokim naborom storitev, povezanih s splavom.« Pravico do splava bi radi vključili tudi v Listino temeljnih pravic Evropske unije.

Malta in Poljska varujeta življenje nerojenih, kar je za evroposlance »problem«

Dostop do splava je različno organiziran po evropskih državah. Medtem, ko je v večini držav dovoljen, v večini celo financiran iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa ostajajo izjeme. Državi, ki pravico do življenja še vedno jemljeta zelo resno in ga ščitita od spočetja do naravne smrti, sta Malta in Poljska, kjer razen v primerih, ko gre za življenje matere, na Poljskem pa tudi v primeru incesta ali posilstva, splav ni dovoljen.

Prav ti dve državi gresta evropskim levičarjem najbolj v nos, dodatno jih moti tudi dejstvo, da zaradi množičnega uveljavljana ugovora vesti tudi v nekaterih drugih državah, kot so Hrvaška, Italija in Španija v nekaterih bolnišnicah splavov ne izvajajo. Iz razprav in besedila resolucije pa gre zaznati tudi željo zatreti vse bolj aktivne zagovornike življenja, ki se jim pridružuje vse več mladih po Evropi.

Aktivnost slovenskih poslancev

Pobuda My Voice My Choice je nastala v Sloveniji in je bila vodena s strani Inštituta 8. marec, pod vdostvom aktivistke Nike Kovač. A tudi dobršen del odpora je prišel iz Slovenije. Prav slovenskim evroposlancem iz vrst EPP (SDS in NSi) gre zasluga, da so pri vodstvu EPP dosegli spremembo glasovalnih smernic.

Prvotno so aktivistične poslanke znotraj EPP pričakovale enotno podporo resoluciji, a je na posredovanje slovenskih poslancev prišlo do odprtega glasovanja na ravni skupine, s čimer so dosegli, da resolucija ni dobila absolutne večine vseh poslancev.

Pobuda #MVMC je bila lansirana pred evropskimi volitvami. Nevladniki so s tem želeli pomagati slovenski levici do zmage na volitvah. In sedaj že mesece gledamo to “limonado”, smeh in solze v #EP.

V Sloveniji jim ni uspelo. Upam, da jih spregledajo tudi kolegi v EP.@EPPGroup pic.twitter.com/GVREf5KGEI

— Matej Tonin (@MatejTonin) December 17, 2025

Evropska ljudska stranka se je pri glasovanju opazno razdelila. 71 njenih poslancev je resolucijo podprlo, 68 njenih poslancev, vključno z vsemi petimi iz Slovenije je glasovalo proti, 28 pa jih je bilo vzdržanih. Razlika, ki je presenetila je predvsem v odsotnosti glasov proti z desnega dela parlamenta. V skupini Patriotov za Evropo je bilo vzdržanih kar 35 poslancev, predvsem iz francoske stranke nacionalni zbor Marine Le Pen. Vsi štirje levi slovenski evroposlanci so resolucijo podprli.

Ko gre za vprašanje splava je levi del parlamenta izrazito poenoten za splav, ne glede na vse, desni pa ima mnoge nacionalne specifike, ki lahko presenetijo, opozarjajo poznavalci razmer.

Alternativna resolucija ni uspela

Del EPP je skupaj z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) pripravil tudi alternativno resolucijo na isto temo. Če bi bila potrjena njihova resolucija, se o tej, v podporo pobudi Nike Kovač niti ne bi glasovalo. Prav na to je opozarjala Kovačeva, ko je še včeraj po družbenih omrežjih panično sporočala, da utegnejo danes izgubiti.

Krokodilje solze Nike Kovač še danes pred glasovanjem. pic.twitter.com/D4tofcPkCR

— Spremljamo (@spremljamo_tw) December 17, 2025

Zahtevna naloga pred Evropsko komisijo

Resolucija je sama po sebi nezavezujoča, daje pa močan politični signal Evropski komisiji, pred katero je zdaj zahtevna naloga. »Če bo namreč spoštovala evropski pravni red, načelo subsidiarnosti in svoje predhodne odločitve, bi morala My Voice My Choice odločno zavrniti, a bo taka odločitev ob podpori parlamenta zagotovo neprijetna in nepopularna,« opozarja predsednik društva Usidrani Nejc Povirk, ki pričakuje nadaljevanje ideološkega izključevanja in medijskih diskreditacij. Posebej v Sloveniji, ki se pripravlja na parlamentarne volitve.

Načelo subsidiarnosti pomeni, da se stvari v domeni nižjih ravni prepušča le tem. Evropska komisija kot višja raven se ne vmešava v domene držav članic, kar se je do sedaj večinoma spoštovalo.

Povirk še opozarja, da je v Listini temeljnih pravic v EU še vedno zapisana temeljna pravica do življenja in nedotakljivost človekovega dostojanstva, s katerima so prakse splava v nasprotju. Evropske institucije pa so dolžne spoštovati načelo subsidiarnosti. »Predlog, da bi splav preko evropskih sredstev financirali vsi državljani Evropske unije, je zato nesprejemljiv in predstavlja precedens centralizacije občutljivih vprašanj.«

Evroposlanci: Ne nasedajte drami, gre za pristojnost članic in zlorabo čustev za dosego političnih ciljev

Vodja SDS-ovih poslancev, Romana Tomc je že pred glasovanjem opozorila, da gre za povsem običajne postopek in da naj ljudje ne nasedajo umetno ustvarjeni drami, ki jo ustvarjajo Nika Kovač in njene sodelavke. Da gre za pristojnost članic Tomčevi pritrjuje Zala Tomašič (SDS), ki dodaja, da zaradi današnjega glasovanja splav ni nikjer nič bolj legalen, predlog pa predstavlja poskus obvoda nacionalne zakonodaje. »Veseli pa me, da je bil sprejet amandma, da lahko zanosijo samo biološke ženske.« še doda in opozori, da bi se namesto z vprašanjem splava, ki je v Sloveniji »rešeno« bilo bolj smiselno ukvarjati z rešitijo za četrt milijona žensk, ki nimajo svojega ginekologa.

Najaktivnejši poslanec na tem področju, Matej Tonin pa opozarja, da pobuda temelji na »spretni zlorabi čustev ljudi za doseganje prikritih političnih ciljev.« Po Toninovem prepričanju resolucija naslavlja neobstoječ problem, zanemarja pa ključni izziv: »Glavni problem Evrope danes ni to vprašanje, temveč demografska zima. Če želimo prihodnost, moramo ženskam ponuditi močno in celostno podporo v vseh fazah materinstva. Več veselja do življenja – to je tisto, kar Evropa danes najbolj potrebuje.« Tudi on opozarja na nedostopnost ginekologov.

Kaj pa ženske, ki bi rade obdržale otroka?

Sprejemanje resolucije o My Voice My Choice pa tudi zastira pogled na resničen problem evropskih žensk in mam, opozarja Povirk. »V EU namreč veliko žensk izbere splav, ker nima druge izbire – bodisi zaradi socialne, ekonomske in stanovanjske problematike, pod pritiski družinskih članov in drugih v okolju. Zato je njihova odločitev daleč od svobode izbire, kot jo želijo predstaviti podporniki My Voice My Choice.«

Pošteno bi bilo, da bi evropski parlament zavoljo resnične svobode poleg MVMC predlagal tudi mehanizem, kjer bi evropska sredstva dobila tudi mama, ki bi otroka želela obdržati, pa je v tem trenutku v brezizhodno situaciji, saj ji družba kot najbolj enostavno odločitev predlaga splav, ne pa človeka vredno toplino, sprejetosti in finančne podpore v odločitvi za