Vlada je na redni seji sprejela uredbo, ki podrobneje določa pogoje in merila za dodeljevanje državnih finančnih pomoči medijem. Gre za ključni izvedbeni akt novega zakona o medijih, ki ga je državni zbor sprejel septembra in ki bistveno povečuje državno financiranje izbranih medijev, po strogih, s strani politike določenih pravilih.
𝐏𝐨𝐝𝐩𝐨𝐫𝐚 𝐳𝐚 𝐫𝐚𝐳𝐯𝐨𝐣 𝐬𝐨𝐝𝐨𝐛𝐧𝐢𝐡 𝐦𝐞𝐝𝐢𝐣𝐞𝐯
Danes je vlada sprejela Uredbo o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči medijem. Uredba prvič omogoča pripravo sodobnih finančnih spodbud, s katerimi bo mogoče celovito podpreti… pic.twitter.com/xRHuTEmAJq
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) December 17, 2025
Ob tekočem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev, kjer bodo kadri Ministrstva za Kulturo sokoordinatorke Levice Aste Vrečko razdelili 4 milijone evrov, bo na novih, januarskih razpisih medijem razdeljenih še redvidoma 5 milijonov evrov pomoči.
Finančne podpore bodo dodeljevane kot državne pomoči ali pomoči po pravilu de minimis. Pri klasičnih državnih pomočeh bo sofinanciranje praviloma omejeno na največ 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri de minimis pa bo v posameznih primerih mogoče tudi stoodstotno kritje, vendar skupno največ 300.000 evrov v obdobju treh let na posamezno podjetje. Sredstva se ne bodo dodeljevala medijem z neporavnanimi davčnimi obveznostmi, kršitvami delovnopravne zakonodaje ali neresničnimi navedbami v prijavah.
Uredba predvideva širok nabor ukrepov: od sofinanciranja programskih vsebin v javnem interesu v tiskanih, radijskih, televizijskih in digitalnih medijih do podpore medijem s statusom posebnega pomena, vsebinam za osebe z invalidnostmi, nevladnim organizacijam v javnem interesu, razvoju novih novinarskih formatov, sofinanciranju plač novinarjev, distribuciji tiskanih medijev ter subvencioniranju digitalnih naročnin.
Posebno poglavje je namenjeno digitalnemu prehodu tiskanih medijev. Do teh sredstev bodo upravičeni nacionalni in regionalni splošnoinformativni tiskani mediji, ki izpolnjujejo stroge pogoje glede naklade, zaposlenih, naročniškega modela in večinskega deleža izvirnih vsebin. Uredba prvič sistematično vključuje tudi izključno digitalne medije, a pod jasnimi pogoji glede dosega, zaposlenih in uredniške avtonomije, pri čemer vsebine, v celoti ustvarjene z generativno umetno inteligenco, ne štejejo za lastno produkcijo.
Ob tem je vlada potrdila še financiranje javne službe Slovenske tiskovne agencije za leto 2026 v višini 3,4 milijona evrov, kar je skoraj petino več kot letos. Povečana sredstva bodo STA omogočila tehnološko posodobitev in uskladitev plač.
Ne slepimo se – pod pretvezo “pomagati preživeti medijem, ki si preživetje zaslužijo iz javnega interesa”, je stranka Levica pripravila okvir za razdeljevanje državnega denarja medijem, za katere bodo njeni kadri presojali, ali so dovolj profesionalni, etični, spoštljivi … ali pa nemara vse to niso, ter celo spodbujajo nasilje, sovraštvo … Kaj točno to pomeni, si lahko predstavljamo: najbrž so tolerantni, spoštljivi, avtonomni, neodvisni in kar je teh parol tisti mediji, ki omogočijo ohranitev politične oblasti, ki jih z državnim denarjem hrani. In to so v glavnem taki, ki na prostem trgu sami od sebe ne zmorejo preživeti, ker so s svojo agendo izgubili kredibilnost, ali pa njihovi modeli niso več konkurenčni in jih je povozil čas.
Povedano drugače: spoštljivi, tolerantni, predvsem pa avotnomni in neodvisni so v Sloveniji po kriterijih oblastnikov levi mediji, desni pa so neprofesionalni, nestrpni, netolerantni in odvisni od političnih strank.
Logika “avtorjev” državne sheme pomoči medijem je preprosta: naša oblast vas zaliva z denarjem – in če to želite še naprej, poskrbite, da bomo ponovno izvoljeni, ker oni drugi vam bodo ta denar vzeli oziroma preusmerili na “svoje”. In prepričani ste lahko, da je učinkovita. Kako močno, bo (je) jasno razvidno iz medijskega poročanja o stranpoteh aktualne oblasti. Relativizacije le-teh in molka o negativnih posledicah njenega početja v medijskih kandidatih za državna sredstva ne manjka.
Komentirajo lahko naročniki