Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah so po glasovanju o imuniteti Mateja Tonina pripombe glede svojih glasov podali trije evropski poslanci iz treh različnih političnih skupin – Renew, ECR in Zeleni.
Če bi njihovi glasovi odražali njihovo dejansko namero, bi se rezultat z uradnih 304 proti 306 obrnil na 307 : 303 za ohranitev Toninove imunitete. Toda uradni rezultat ostaja.
Ekskluzivno objavljamo dopisovanje med Matejem Toninom in predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, do katerega je prišlo po spornem glasovanju.
Politična večina za imuniteto: 307 proti 303
Po naših neuradnih informacijah so pripombe glede svojih glasov do danes podali trije evropski poslanci iz treh različnih političnih skupin: Renew, ECR in Zelenih. Vsa tri imena hranimo v uredništvu.
Če bi bili njihovi glasovi oddani skladno z njihovo dejansko namero, bi to popolnoma obrnilo izid. Namesto uradnih 304 proti 306 proti ohranitvi imunitete bi bil rezultat 307 : 303 za imuniteto.
Gre za pomemben podatek tudi zaradi same narave postopka odločanja o imuniteti. Pri presoji Evropskega parlamenta je namreč pomembno vprašanje t. i. fumus persecutionis – ali obstajajo okoliščine, ki kažejo, da bi bil lahko namen kazenskega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca.
Potrditev imunitete bi bila tako tudi pomembno politično in institucionalno sporočilo Bruslja slovenskim pravosodnim organom.
Tonin pisal Roberti Metsoli
Matej Tonin je zato dan po glasovanju predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli poslal štiristransko pismo z zahtevo po urgentni postopkovni presoji glasovanja.
V njem opozarja, da je bila razlika vsega dva glasova, nato pa naj bi ga nekaj ur po glasovanju več poslancev obvestilo, da glasovi, ki so jih oddali, »niso ustrezali njihovim dejanskim volilnim nameram«.
V pismu opozarja tudi na možen razlog za zmedo. Poslanci, ki so želeli nasprotovati odvzemu njegove imunitete, so namreč morali glasovati ZA predlog odbora JURI.
PREBERITE CELOTNO TONINOVO PISMO (PDF)
Bi bilo glasovanje mogoče ponoviti?
Tonin se v pismu med drugim sklicuje na dogajanje iz 25. oktobra 2006, ko je takratni predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell po opozorilih poslancev, da so zaradi zmede glasovali drugače, kot so želeli, prekinil zasedanje in po posvetovanju s strokovnimi službami glasovanje ponovil.
Tonin izrecno zahteva presojo, »ali in v kakšnih okoliščinah« pravila omogočajo ponovno presojo že razglašenega rezultata, kadar poslanci naknadno ugotovijo, da njihovi glasovi niso ustrezali njihovi dejanski nameri – še posebej, kadar so bili ti glasovi odločilni za rezultat.
Pridobili smo odgovor
V odgovoru, ki smo ga pridobili, predsednica Evropskega parlamenta Toninu pojasnjuje, da rezultat glasovanja postane dokončen, ko ga predsedujoči razglasi.
Hkrati pa Metsola potrjuje pomemben del Toninovih navedb: dva evropska poslanca sta v elektronskem sistemu izrazila namero popraviti svoja glasova.
Metsola obenem pojasnjuje, da takšni popravki nimajo učinka na uradni rezultat. Poslanec sicer lahko naknadno evidentira, da oddani glas ni ustrezal njegovi dejanski volji, vendar s tem za nazaj rezultata ne spremeni.
Po informacijah portala Zanima.me se je kasneje, po tem dopisovanju, s popravkom svojega glasu pojavil še tretji evropski poslanec. Ta prihaja iz politične skupine Zelenih.
Naše razkritje prve politične interpretacije glasovanja postavlja v precej drugačno luč.
Evropska poslanka Irena Joveva je tesnih 306 proti 304 za odvzem imunitete razumela kot odločitev »proevropske, zmerne večine, ki verjame v pravno državo«, Vladimir Prebilič pa kot znak, da Evropski parlament Toninovi tezi o političnem pregonu ne verjame.
Toda pristojni odbor JURI je po obravnavi primera Tonin že pred meseci ugotovil okoliščine, ki kažejo na možnost fumus persecutionis oziroma političnega pregona v Sloveniji, in zato Evropskemu parlamentu predlagal ohranitev imunitete.
Uradni izid 304 : 306 tega sicer v torek ni potrdil. Če pa bi trije poslanci glasovali tako, kot so pozneje sporočili, da so nameravali, bi bila slika obrnjena.
To samo po sebi še ne bi bilo nesporni dokaz političnega pregona, niti odločitev o Toninovi krivdi ali nedolžnosti v zadevi Knovs, bi pa bilo politično sporočilo Ljubljani bistveno drugačno od tistega, ki sta ga neposredno po glasovanju iz rezultata (prehitro) razbrala Joveva in Prebilič.
Komentirajo lahko naročniki