Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po večdnevnih protestih razrešil vrhovnega poveljnika oboroženih sil Oleksandra Sirskega in na njegovo mesto imenoval 43-letnega generalmajorja Mihajla Drapatija. Menjava je sledila odstavitvi obrambnega ministra Mihajla Fedorova, zaradi katere se je v Kijevu, Lvovu in drugih ukrajinskih mestih zbralo več tisoč protestnikov. Zelenski se je Sirskemu zahvalil za njegovo vlogo pri obrambi Kijeva ob začetku ruske invazije leta 2022, protiofenzivi v Harkovski oblasti in ukrajinski operaciji v ruski Kurski oblasti. Drapatiju je naročil pripravo posodobljene obrambne strategije, ki naj bi zajemala reformo korpusnega sistema, hitrejšo dobavo orožja in dronov, močnejšo zračno obrambo ter jasnejši mobilizacijski načrt.
Sacked! Zelensky fires AFU commander-in-chief Syrsky after days of protests
‘The defence of Ukraine continues, and a decent attitude towards every warrior is needed. I am grateful to Oleksandr Syrskyi and to each of our warriors for Ukraine’s strong frontline positions,’… https://t.co/dQ6UwOXcXN pic.twitter.com/UTVeZaUm31
— Viory Video (@vioryvideo) July 21, 2026
Kdo je Oleksandr Sirski
Šestdesetletni Sirski se je rodil leta 1965 v Vladimirski oblasti v današnji Rusiji. Šolal se je na moskovski vojaški šoli in kariero začel v sovjetski vojski. Po razpadu Sovjetske zveze je njegova enota prešla pod ukrajinsko poveljstvo, Sirski pa je prisegel zvestobo samostojni Ukrajini. Od leta 2014 je sodeloval v bojih proti ruskim in proruskim silam na vzhodu države. Pozneje je vodil kopenske sile, februarja 2024 pa je na položaju vrhovnega poveljnika nasledil Valerija Zalužnega.
Pomemben del ugleda si je pridobil z obrambo Kijeva in uspešno harkovsko protiofenzivo leta 2022. Kritike so se okrepile zaradi dolgotrajne obrambe Bahmuta, ki se je končala z ukrajinskim umikom in velikimi izgubami. Del vojakov, veteranov in analitikov mu je očital pretirano centralizirano poveljevanje, mikroupravljanje ter premajhno samostojnost nižjih poveljnikov. Sirski je očitke zavračal. Pred odstavitvijo je poudaril, da odločitev o mobilizaciji, nabavah in uporabi vojaških enot ni mogoče sprejemati na podlagi političnih gesel. Ob odhodu je zapisal, da nasledniku predaja vojsko, ki drži fronto in na nekaterih območjih prehaja v ofenzivo.
Razprava se zato ni nanašala le na osebni spor dveh vodilnih predstavnikov obrambnega sistema, temveč tudi na hitrost tehnoloških sprememb, način poveljevanja in organizacijo ukrajinske vojske.
Spor med Fedorovom in Sirskim
Neposreden povod za krizo je bila Zelenskijeva odločitev, da po šestih mesecih odstavi 35-letnega obrambnega ministra Mihajla Fedorova. Nekdanji minister za digitalno preobrazbo je bil znan po spodbujanju uporabe dronov, podatkovnih analiz, kibernetskih zmogljivosti in robotiziranih sistemov. Po začetku ruske invazije je sodeloval pri vzpostavitvi ukrajinske prostovoljne »IT-vojske« in vodil kampanjo zbiranja sredstev za tako imenovano armado dronov. Na obrambnem ministrstvu je poskušal pospešiti nabave, povečati uporabo podatkov pri odločanju in izboljšati oskrbo enot na prvi bojni črti.
Med Fedorovom in Sirskim so se pojavila nesoglasja glede hitrosti in obsega reform. Fedorov je po razrešitvi trdil, da je Sirski zaviral spremembe in ohranjal preveč centralizirano poveljniško strukturo. Sirski je odgovoril, da milijonske vojske ni mogoče v kratkem času v celoti preusmeriti na bojevanje z droni ter da morajo biti tehnološke spremembe usklajene z dejanskimi zmogljivostmi enot. Zelenski je dejal, da med njima ni bilo več mogoče doseči dogovora in da je moral spor razrešiti sam. Njegova prvotna odločitev, da odstavi Fedorova, ne pa tudi Sirskega, je sprožila proteste. Demonstranti so zahtevali vrnitev Fedorova na odgovoren položaj in zamenjavo vrhovnega poveljnika.
Kdo je novi poveljnik
Mihajlo Drapati se je rodil leta 1982 v Kamjancu Podilskem na zahodu Ukrajine. Vojaško akademijo je končal leta 2004 in začel služiti v 72. mehanizirani brigadi. Širša javnost ga je spoznala leta 2014, ko je med spopadi v Mariupolu z oklepnim vozilom prebil separatistično barikado. Istega leta je vodil preboj ukrajinskih enot, obkoljenih ob ruski meji. Iz obroča je izpeljal približno 260 vojakov in 30 kosov vojaške opreme. Pozneje je poveljeval več brigadam in operativnim skupinam.
Med obsežno rusko invazijo je sodeloval pri obrambi Krivega Roga in operacijah v Hersonski oblasti. Maja 2024 je prevzel poveljstvo na območju Harkova, potem ko so ruske sile prebile del ukrajinske obrambe. Pod njegovim vodstvom se je usklajevanje enot izboljšalo, fronta pa se je stabilizirala. Drapati je bil med novembrom 2024 in junijem 2025 poveljnik kopenskih sil, nato pa je prevzel združene sile. Zavzemal se je za boljše usposabljanje, vključevanje sodobne tehnologije in večjo odgovornost poveljnikov. Junija 2025 je po ruskem napadu na vadbeno oporišče, v katerem je umrlo 12 vojakov, odstopil z mesta poveljnika kopenskih sil. Zelenski ga je kmalu zatem imenoval na drugo visoko poveljniško mesto.
Prednosti in tveganja novega imenovanja
Drapatijeva glavna prednost je neposredna izkušnja z boji po letu 2014 in poznavanje različnih ravni poveljevanja. Med vojaki in veterani ima razmeroma dober ugled, podpira pa večjo uporabo dronov, elektronskega bojevanja in hitrejše odločanje na fronti. Njegovo imenovanje je javno podprl tudi Fedorov. Hkrati bo prvič odgovoren za celotno ukrajinsko vojsko. Prevzema jo v času težav z mobilizacijo, pomanjkanjem ljudi, neenakomernim usposabljanjem novih brigad in stalnim ruskim pritiskom. Težave z organizacijo in dezerterstvom v nekaterih enotah so se pojavljale tudi v času njegovega vodenja kopenskih sil.
Zelenski je Fedorovu medtem ponudil nov vodstveni položaj, povezan s tehnološkim razvojem države. Ni še znano, ali je ponudbo sprejel. Začasno obrambno ministrstvo vodi Jevgenij Hmara. Od pristojnosti, ki jih bo Fedorov morebiti dobil, in od sodelovanja med novim vojaškim ter političnim vodstvom bo odvisen nadaljnji potek napovedanih reform.
Volodimir Zelenski je pod pritiskom ulice sprejel nekakšno salomonsko rešitev. Najprej je odstavil Mihajla Fedorova, priljubljenega reformatorja in potencialno nevarnega političnega tekmeca, ki je pokazal, da si upa poseči tudi v vojaško hierarhijo. Nato je zamenjal še Oleksandra Sirskega in tako pomiril vse številnejše kritike generala, ki ni bil nesposoben, vendar ga je čas očitno začel prehitevati. Zamenjava je prišla mnogo prepozno. Sirski je leta 2024 nasledil Valerija Zalužnega, poveljnika z večjo avtoriteto med vojaki, ki je že pri Bahmutu nasprotoval vztrajanju pri obrambi mesta za vsako ceno. Najboljše ukrajinske enote so se tam izčrpavale proti Wagnerjevim silam, v katerih so velik del predstavljali nekdanji zaporniki.
Sirski je svojo sposobnost dokazal pri obrambi Kijeva in harkovski protiofenzivi leta 2022. Toda Debalcevo, Bahmut, neuspešna poletna protiofenziva leta 2023 in kasnejše drage operacije bi morali biti opozorilo. General, ki ga del lastnih vojakov zaradi velikih izgub imenuje »Mesar« ali »General 200«, težko dolgoročno ohranja njihovo zaupanje. Ceno bo plačeval tudi Mihajlo Drapati. Zaradi pomanjkanja ljudi in padca motivacije si ne more privoščiti velikih umikov, še manj pa nove megalomanske protiofenzive. Njegova naloga je precej bolj nehvaležna: stabilizirati fronto in zavarovati, kar je še mogoče.
Toda ostaja vprašanje, ki ga ni mogoče preložiti na Sirskega: koliko je za sedanje stanje odgovoren človek, ki ga je imenoval predvsem zato, ker mu je bil bolj poslušen od Zalužnega? Presodite sami.
Komentirajo lahko naročniki