Od zdravniških plač do ustavnih sodnikov: Zakaj je glavni urednik STA izbrisal svoje objave in zaklenil profil?

Oster digitalni spopad na omrežju X med odgovornim urednikom STA Mihaelom Šuštaršičem, filozofom in publicistom Sašem Dolencem ter zdravnikom Igorjem Muževičem je razgalil globoke razpoke v slovenskem medijskem prostoru.

Očitki o površnem povzemanju ključnih dokumentov in selektivnem poročanju nacionalne tiskovne agencije so prerasli v širšo razpravo o profesionalnih standardih, ki so temelj zaupanja javnosti v medije.

V začetku februarja 2026 sta se na družbenem omrežju X razvila dva ločena, a vsebinsko sorodna spora, v katerih je bil v središču pozornosti odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije (STA) Mihael Šuštaršič. Po zaostritvi razprave je urednik izbrisal del svojih objav in začasno zaklenil svoj X profil.

V ospredju sta bili dve temi: poročanje o kandidaturi pravnika dr. Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika in preteklo poročanje o plačah zdravnikov.

Primer Keršmanc: spor o enem stavku – ali o nečem več?

Spor se je začel, ko je filozof Sašo Dolenc ostro kritiziral poročanje STA in N1 o kandidaturi Keršmanca za ustavnega sodnika. Medijema je očital selektivno povzemanju kandidatovega pisma poslancem ter izpuščanje ključnih informacij, v prid Nike Kovač in Inštituta 8. marec, ki sta dosegla umik kandidata za ustavnega sodnika.

Izjemno me žalosti, kako so se na hladnokrvni medijski umor kandidata za ustavnega sodnika odzvali trije akterji, ki sem jih do sedaj cenil: medij N1, stranka Levica in Inštitut 8. marec. (SD puščam ob strani, ker se moje mnenje o tej stranki ni spremenilo.) Vsi so bili aktivni…

— Sašo Dolenc (@SasoDolenc) February 6, 2026

Jedro polemike je bil del pisma, ki se nanaša na pravico do splava. STA je poročala, da bi se Ustavno sodišče lahko ukvarjalo z vprašanjem »obsega financiranja« splava. Po mnenju Dolenca tak povzetek ustvarja vtis, da kandidat razmišlja o omejevanju pravice.

Dolenc je opozoril, da je Keršmanc v pismu zapisal, da bi bila pravica do splava lahko »izvotljena«, če ne bi bila podprta z dostopom do javnega financiranja – kar pomeni argument v prid financiranju kot pogoju za dejansko uresničevanje pravice. Ta del pisma, ki spreminja kontekst Krešmančevega stališča, pa je STA v svojem članku izpustila.

Ko je Dolenc to izpostavil, je Šuštaršič sprva zatrdil, da dotičnega stavka v pismu ni bilo. Po Dolenčevi objavi PDF-dokazov z izvirnim besedilom pa je urednik pojasnil, da je bil stavek del obsežnega gradiva (15 strani), ki ga novinar STA očitno ni v celoti prebral pred pripravo povzetka (ali pa ga je namerno spregledal).

To je neverjetno. Odgovorni urednik STA je javno priznal, da nacionalna tiskovna agencija ni opravila svojega osnovnega dela – celovitega pregleda gradiva –, ker se jim je zdelo “preobsežno”. Argument “TL;DR” (Too Long; Didn’t Read – predolgo, nisem bral) je pri pokrivanju… pic.twitter.com/i6fRwTyrgr

— Sašo Dolenc (@SasoDolenc) February 9, 2026

Ta razlaga je sprožila dodatne kritike, saj se je odprlo vprašanje, ali je takšen pristop primeren pri poročanju o kandidatu za najvišjo sodno funkcijo v državi.

Dolenc je opozoril tudi, da sta bila iz poročanja izpuščena podatka, da naj bi Keršmanca na domnevno organizirano kampanjo proti njemu opozorila Urad predsednice Republike in predsednica Državnega zbora. Po njegovem mnenju gre za pomemben kontekst, ki bi moral biti del javnega poročanja.

Spor o zdravniških plačah: stare zamere – ali nekaj več?

V razpravo se je vključil tudi zdravnik – sindikalist Igor Muževič, ki je Šuštaršiču očital zavajajoče poročanje o zdravniških plačah iz časa njegovega urednikovanja portala Siol. V središču kritike je bil članek ob začetku zdravniške stavke, ki je primerjal plačna razmerja med državami.

Po Muževičevih navedbah je bil problem v tem, da je Siol uporabil podatke iz leta 2021 – torej iz covidnega obdobja, ko so slovenski zdravniki prejemali dodatke za delo v epidemiji. Te plače z dodatki (razmerje 2,4 proti povprečni plači) so bile primerjane s plačami zdravnikov v drugih evropskih državah, kjer takšni dodatki niso bili vključeni.

Muževič trdi, da je bila realnost drugačna: plače slovenskih zdravnikov z vsemi dežurstvi in dodatki so predstavljale približno dvakratnik povprečne slovenske plače, kar Slovenijo po podatkih OECD uvršča praktično na evropsko dno glede plačnih razmerij. Kljub njegovim opozorilom popravka ni bilo.

Žal je odgovorni urednik STA zbrisal vse svoje komentarje v debati na X-u na temo medijskih manipulacij, ki jo je sprožilo medijsko poročanje o “sporu” med 8. marcem in nesojenim ustavnim sodnikom Cirilom Keršmancem.

Če koga zanima, je cela debata z vsemi komentarji še vedno na… pic.twitter.com/QTY0Cw7Udp

— Igor Muzevic (@igor_muzevic) February 8, 2026

Muževič je poleg vsebinskih vprašanj odprl tudi širšo temo uredniške nepristranskosti. Izpostavil je, da je Šuštaršič v preteklosti na portal Siol pripeljal predstavnico Inštituta 8. marec Niko Kovač, ter namignil, da bi to lahko vplivalo na kasnejše medijsko poročanje o sporih, povezanih z omenjenim inštitutom. Sogovorniku je očital tudi molk ob domnevni politični ugrabitvi Siola in spornih kadrovskih povezavah z Ministrstvom za obrambo (več o tem v dosjeju Medijska propaganda).

Šuštaršič je potrdil, da je Niko Kovač na Siol pripeljal sam, z argumentom, da v medijih ni dovolj glasov mladih žensk, ki se zavzemajo za ranljive. Od trenutnega dogajanja na portalu se je distanciral in poudaril svojo osebno integriteto, kritiko pa vrnil z opazko o Muževičevem dežurnem komentatorstvu.