NSi+SLS+Fokus pod drobnogledom: za koga so – in za koga niso – prava volilna izbira

Po Gibanju Svoboda, SD in SDS naš pregled volilne izbire nadaljujemo s tretje uvrščeno stranko na državnozborskih volitvah 2022, Novo Slovenijo, ki je zbrala 6,9 % glasov in ima v tem mandatu 8 poslancev. Na tokratne volitve se podajajo v zavezništvu s strankama SLS in Fokus. 

Ker je v sklenjeni navezi NSi dominanten partner – njihovi kandidati bodo v 49 okrajih, kandidati SLS v 24 okrajih in Fokus v 15 okrajih – se bomo prvenstveno osredotočili na to stranko. 

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe …

V preambuli k statutu stranke NSi zapišejo, da so “sredinska krščanskodemokratska politična stranka, ki želi povezovati državljanke in državljane Republike Slovenije v prizadevanju za dobro vseh.”

In še, da podpirajo “model socialno tržnega gospodarstva, ki združuje svobodo in odgovornost ter blaginjo in solidarnost.” Ter dodajajo, da “v središče postavljajo človeka, vrednoto družine in veselje do življenja.”

V temeljem programu NSi, ki so ga na 177 straneh izdali novembra 2019, se NSi opredeljuje kot krščanskodemokratska sila, ki svojo politiko gradi na človekovem dostojanstvu, svobodi, pravičnosti in varnosti ter poudarja odgovornost, solidarnost in subsidiarnost. Zavzema se za varovanje življenja in družine, svobodo posameznika z odgovornostjo ter za socialno tržno gospodarstvo, ki združuje podjetništvo, zasebno lastnino in socialno varnost. Hkrati zagovarja učinkovito, a omejeno državo z močnimi institucijami pravne države, kakovostno in dostopno izobraževanje ter jasno proevropsko usmeritev z odprtim, mednarodno povezanim in okoljsko odgovornim razvojem.

Zadnji objavljen program SLS-a je iz leta 2018, Program novo ustanovljene stranke Fokus pa je svež, iz januarja 2025 in predstavljen na 22. straneh.

Vse tri stranke so nedavno sprejele skupne ključne prioritete, ki so:

• Davčna razbremenitev in podpora podjetništvu – višja splošna olajšava, ugodnejši pogoji za podjetnike, razvojna kapica ter manj birokracije in prispevkov.
• Decentralizacija in razvoj regij – uvedba pokrajin, prenos sredstev in pristojnosti na regije ter selitev dela državnih institucij iz Ljubljane.
• Reforma zdravstva – pacient v ospredju, krajšanje čakalnih vrst z vsemi kapacitetami, plačilo po učinkovitosti, večja preglednost ZZZS ter digitalizacija in modernizacija sistema.
• Prehranska varnost in podpora kmetom – večja samooskrba, zaščita kmetijskih zemljišč, manj administrativnih bremen in podpora mladim prevzemnikom.
• Demografija in infrastruktura – podpora mladim družinam (prvi dom, vrtec, davčne olajšave) ter vlaganja v prometno in energetsko infrastrukturo.

Glede na program umetna inteligenca ocenjuje, da je NSi:

✅ Klasična krščanskodemokratska stranka (sredina–desna sredina)
Jasno zasidrana v evropski krščanskodemokratski tradiciji. Temelj gradi na človekovem dostojanstvu, subsidiarnosti, solidarnosti in socialno-tržnem gospodarstvu.
✅ Vrednotno konservativna na etičnih vprašanjih
Močan poudarek na varovanju življenja od spočetja do naravne smrti, tradicionalnem razumevanju družine ter pravici staršev do vzgoje otrok v skladu z lastnimi prepričanji.
✅ Ekonomsko tržno usmerjena, a socialno občutljiva
Zagovarja socialno tržno gospodarstvo: podpora podjetništvu, zasebni lastnini in konkurenčnosti, hkrati pa priznava vlogo socialne države za zaščito najšibkejših.
✅ Proevropska in evroatlantsko umeščena
Jasno podpira EU, enotni trg, evropsko sodelovanje in odprto gospodarstvo.

Za SLS na podlagi programa umetna inteligenca ocenjuje, da je: tradicionalna slovenska krščanskodemokratska stranka desnosredinskega profila, ki združuje tržno gospodarstvo, podeželsko identiteto, nacionalno zavest in socialno odgovornost. Idejno stoji med klasično konservativno politiko in pragmatično, lokalno usmerjeno gospodarsko politiko »dobrega gospodarja«.
Za Fokus pa, da je:  razvojno-liberalna desnosredinska stranka, ki v ospredje postavlja konkurenčno gospodarstvo, nižje davke, debirokratizacijo in modernizacijo države. Je pragmatična, menedžersko naravnana alternativa brez ideoloških delitev, z močnim poudarkom na regionalnem razvoju in tehnološkem napredku.

NSi je dolgo slovela kot stranka z najbolj dodelanim programom, kar sicer, ko gre za temeljnega, še vedno drži. A glede na to, da že nekaj let ni osvežitve, temveč namesto poglobljenega programa za mandat 2026-2030, obstajajo “zgolj” skupne “prioritetne usmeritve”, kaže na preusmeritev energije v volilni kampanji na druga področja oziroma promocijske prijeme.

… in kako deluje v praksi

Ali NSi v praksi sledi svoji identiteti in programskih izhodiščem, je za pogledati vladni mandat 2020-2022, ko je bila, skupaj z večjima partnericama SDS in SMC na oblasti. NSi je vodila 4 resorje: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Janez Cigler Kralj), Ministrstvo za obrambo (Matej Tonin), Ministrstvo za infrastrukturo (Jernej Vrtovec) in Ministrstvo za digitalno preobrazbo (Mark Boris Andrijanič). Vsaj za prvi našteti ministrstvi, ki se prilegata programskim prioritetam in vrednotam stranke, lahko rečemo, da sta ministra NSi delovala povsem v skladu s strankinim programom.

Pod Ciglerjem Kraljem so bili sprejeti številni družinam prijazni ukrepi, kot je brezplačni vrtec za drugega in ostale otroke. Staršem so omogočili brezplačno bivanje ob svojem otroku v bolnišnici in še več primerljivih konkretnih ugodnosti. Cigler Kralj je pospešeno delal tudi na gradnji domov za ostarele ter pripravil Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Golobova koalicija sicer ustavila. V desnosredinski koaliciji so sprejeli tudi davčno reformo, ki je z dvigom splošne dohodinske olajšave dvignila neto plače zaposlenim.

Matej Tonin je kot obrambni minister velik poudarek dajal na kadrovski in materialni okrepitvi Slovenske vojske ter obrambi na splošno, Slovenija pa je bila deklariran in trden zaveznik v zvezi NATO, tako v odnosu do evropskih kot čezatlantskih partneric. Domoljubje je bilo v ospredju kot pomembna vrednota.

Na stranko so se sicer lepile nekatere afere, ki pa so se do sedaj izkazale za prazne – pri aferi DARS, ki ga je vodil podpredsednik NSi Hajdinjak, KPK in drugi organi niso našli ničesar spornega. Politična konkurenca jim očita odvodno financiranje preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka, specializirano državno tožilstvo pa je vložilo obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe položaja pri civilnem nadzoru nad policijo (KNOVS preverjanje prisluškovanja policiji), a številni ugledni pravniki različnih nazorov opozarjajo na zlorabo postopka v politične namene.

Novi predsednik Jernej Vrtovec v volilni kampanji poudarja predvsem davčno in gospodarsko politiko, medtem ko je krščansko-demokratska identiteta stranke in z njo povezane teme, potisnjena v ozadje. Bolj kot stranka se v teh temah angažirajo posamezniki (denimo evropski poslanec Matej Tonin pri opozarjanju na negativne plati My voice My choice pobude in pa obiski posameznih (ne najvišjih) članov stranke na Pohodih za življenje).

2. Kadrovska moč stranke

Manj kot na močnega voditelja NSi že leta stavi na ožjo ekipo politikov mlajše generacije, ki so se v politiki kalili od spodaj navzgor in politično dozoreli v svojih srednjih letih. Prav zato se stranki menjava na predsedniškem mestu, ki se je zgodila lani poleti, ne pozna, Mateja Tonina pa bi adekvatno lahko zamenjal še kdo drug kot Jernej Vrtovec. Ta je stranko (oz. opcijo) pred volitvami kadrovsko izjemno okrepil s sklenitvijo skupne liste z Fokusom in SLS, kar je njegov velik dosežek in pokazatelj potrebne politične širine in konsenzualnosti.

NSi ima 8 poslancev DZ, enega evropskega poslanca in 11 županov (štetje DVK). SLS k temu dodaja svojih 15 županov, Fokus pa predsednika državnega sveta. Najvidnejši politiki NSi so Jernej Vrtovec, Janez Cigler Kralj, Matej Tonin, Aleksander Reberšek, Vida Čadonič Špelič, Jožef Horvat. Manj prepoznavni, a še vedno opazni so Janez Žakelj, Iva Dimic, Franc Medic. SLS k temu dodaja Tino Bregant, Fokus pa Marka Lotriča in Moniko Kirbiš Rojs.

Glede na svoj volilni domet je stranka, oziroma skupna lista, razmeroma močna tudi izvršilno. Na splošno je veljalo, da so bili ministri NSi med boljšimi v prejšnji vladi, s partnericama so dobili še nekaj globine. Zaenkrat še nimajo potrebne širine za vodilno opcijo bloka, a tam niso tudi po volilnem dosegu. Intelektualno zaslombo ima skupna lista v krščanskih intelektualcih, ki pa se neposredno na stranko ne vežejo. Mladi kadri NSi se intelektualno krepijo in politično izobražujejo v Inštitutu Janeza Evangelista Kreka, nekakšnem gojišču bodočih strankinih politikov.

Osrednji operativec NSi je prekaljeni in izkušeni Robert Ilc, ki sodi med organizacijsko in vplivno najmočnejše generalne sekretarje strank v Sloveniji. V podporo so mu namestnik Andrej Cimperšek, vodja PR službe Aleš Trtnik in nekdanja novinarka TV Slovenija, Andreja Gregorič Berdajs. Operativci NSi tudi nosijo glavnino skupne liste, pri SLS-u je operativec Primož Jelševar, pri Fokusu pa sekretarka stranke Monika Kirbiš Rojs.

Podmladek – Mlada Slovenija – je organiziran in aktiven, vodi ga David Tomažin, tudi SLS ima prepoznan podmladek, imenovan Nova generacija.

3. Organiziranost in terenska prisotnost

Stranka NSi je nastala leta 2000 in je idejna naslednica slovite SKD, največje stranke Demosa, ki je izpeljal slovensko osamosvojitev. Je dobro organizirana na regijski (24 odborov) in občinski ravni (odbor v vseh slovenskih občinah) Imajo tudi 2 območna odbora izven Slovenije – Argentina/Južna Amerika in Nemčija. Z okoli 8.500 člani je tretja največja slovenska stranka (za SDS in SD). Če k temu prištejemo še okoli 4.000 članov SLS-a in nekaj 100 članov Fokusa (ocena), gre za po članstvu drugo največjo grupacijo na prihajajočih državnozborskih volitvah.

Znotraj NSi delujejo ženska zveza, zveza seniorjev, gospodarski klub, kmečka zveza, združenje delavcev, zelena zveza, klub županov in svetnikov ter klub krščanske demokracije.

Na lokalnih volitvah je NSi dobila 290 občinskih/mestnih svetnikov, kar jo uvršča na 4. mesto, za SDS, Svobodo in SD-jem. Po uradnih navedbah DVK ima 11 županov, po lastnem štetju pa 17.

Če k temu prištejemo še lokalne svetnike in župane SLS – terenska mreža ter mreža lokalnih svetnikov in županov je še vedno najmočnejša točka te stranke (260 občinskih/mestnih svetnikov in 15 županov (DVK)) – dobimo skupaj najmočnejšo terensko bazo, ki je lahko pomemben generator uspeha tudi na državnozborskih volitvah. Terenska razvejanost Fokusa zaenkrat ni omembe vredna.

4. Finančna moč ter kapitalsko in medijsko zaledje

Finančna moč strank v partnerstvu je precej različna. Nova Slovenija ima zdrave finance. V letu 2024 so ustvarili dobrih 854 tisoč prihodkov in 135 tisoč evrov presežka nad odhodki, s prenesenim presežkom iz prejšnjih let skupaj čez milijon evrov. Največ prihodkov je iz proračuna RS – v letu 2024 slabih 550 tisoč, nato 245 tisoč iz proračuna lokalnih skupnosti, iz članarin dobrih 72 tisoč evrov ter slabih 31 tisočakov iz denarnih prispevkov fizičnih oseb.

Zadnji dan leta 2024 je imela stranka na obeh transakcijskih računih skoraj 230 tisoč evrov likvidnostnih sredstev, ob kratkoročnih obveznostih nekaj čez 30 tisočakov.

Umetna inteligenca ocenjuje, da je finančno stanje zelo stabilno in nizko zadolženo, z močno kapitalsko strukturo.

Povsem drugačna je finančna slika Slovenske ljudske stranke. V 2024 so ustvarili 327 tisoč evrov prihodkov in 188 tisoč evrov izgube (posledica volitev v EP).  Povrh vsega je imela stranka ob koncu leta še slabih 221 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti ter bila brez sredstev na računu. Tekoče poslovanje so financirali z dolgom. Največ prihodkov, 195 tisoč, je bilo iz proračunov lokalnih skupnosti, dobrih 74 tisoč iz državnega proračuna, iz članarin so pobrali dobrih 25 tisočakov ter 31 tisočakov iz denarnih prispevkov fizičnih oseb.

Umetna inteligenca na podlagi bilance stanja SLS za 2024 ocenjuje, da je finančno stanje zelo slabo in tvegano, z izrazito prezadolženostjo in izgubo likvidnosti.

Fokus Marka Lotriča je nova stranka, nastala pred dobrim letom dni in zato brez proračunskih sredstev. Predvidevamo lahko, da se financira iz članarin in donacij fizičnih oseb, saj neposredne donacije pravnih oseb političnim strankam v Sloveniji niso dovoljene.

Kapitalsko zaledje NSi in partneric ni tako globoko kot pri nekaterih neposrednih konkurentkah. Podporo imajo pri obrtnikih ter malih in srednjih podjetnikih. Kot smo videli, Inštitut Janeza Evangelista Kreka, ki spada v sfero NSi, pridobiva določena donatorska sredstva tudi od večjih podjetij v državni in zasebni lasti (zneski po nekaj deset tisočakov), letni proračun pa znaša med 180 in 200 tisoč evri.

Stranke prav tako nimajo večjega medijskega vpliva. Preiskovanje Vontine parlamentarne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pri NSi ni naplavilo nobenega medija, ki bi deloval pod njenim okriljem. Nekajkrat letno sicer izdajo svojo glasilo Krščanski demokrat. V SLS preko Inštituta dr. Antona Korošca izdajajo manj poznani spletni portal s precej bolj poznanim imenom: Slovenec.org. Predsednik Fokusa in državnega sveta Marko Lotrič kljub 4. funkciji po protokolu v državi ne dobiva resne medijske pozornosti.

Medijska strategija NSi temelji predvsem na ustvarjanju odprtih in dobrih odnosov z novinarji, v kar sodi tudi vsakoletno neformalno druženje Medijska noč. S korektnimi odnosi skušajo doseči korektno medijsko obravnavo, kar pri komu deluje, pri marsikomu pa tudi ne. So pa zelo aktivni in v koraku s časom na družbenih omrežjih, kjer najpogosteje sporočajo svoja stališča, prilagojeno platformi in ciljni publiki, ki jo preko nje nagovarjajo. Izdajajo tudi svoj podcast Politika in kokice, ki ima po nekaj tisoč ogledov na epizodo.

5. Podpora volivcev

NSi je na državnozborskih volitvah 2022 volilo 81.794 volivcev, oziroma 6,9 % (3.), na lokalnih volitvah 2022 48.601 oz. 6,7 % (4.), na volitvah v Evropski parlament 2024 pa 51.812, oziroma 7,7 % volivcev (5.).

SLS je na volitvah 2022 sodeloval v Povežimo Slovenijo, ki je zbralo 40.612 glasov oz. 3,4 % (7.). Na lokalnih volitvah je SLS dobil 36.564 glasov oz. 5,1 % (5.), na volitvah v Evropski parlament pa 48.637 glasov oz. 7,2 % (6.)

Javnomnenjska podpora NSi-ju med opredeljenimi anketiranci (povprečje mesečnih anket – volilna-napoved.si) je sledeča (zadnji dve mesečni meritvi že zajemata skupno NSi-SLS-Fokus listo):

Na državnozborskih volitvah 22. marca si NSi-SLS-Fokus lahko obeta ubranitev 3. mesta NSi iz leta 2022, z večjim odstotkom glasov in številom poslanskih sedežev. Enako ali manj sedežev od obstoječih bi bilo razočaranje, izpad iz parlamenta ni realna opcija.