Krivic, Petrič in Toplak so si edini: Kazenski pregon poslancev NSi je predvolilna zloraba tožilstva

Kazenski pregon štirih poslancev Nove Slovenije zaradi ravnanja v okviru parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je sprožil ostre odzive dela pravne stroke. Kritiki opozarjajo predvsem na čas sprožitve postopka tik pred volitvami, način obveščanja javnosti in širše ustavnopravne posledice pregona opozicijskih poslancev zaradi izvajanja nadzorne funkcije.

Med najglasnejšimi kritiki so nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič in pravnik dr. Ludvik Toplak, ki so sicer nazorsko precej narazen, iz različnih zornih kotov opozarjajo na resne pomisleke glede ravnanja specializiranega državnega tožilstva.

Matevž Krivic: očitna predvolilna zloraba tožilstva

Nekdanji ustavni sodnik izpričanega levega svetovnega nazora, Matevž Krivic je v pismu, ki ga je objavil Reporter, ravnanje tožilstva ocenil izjemno kritično. Po njegovem mnenju je šlo za očitno zlorabo kazenskega pregona v politične oziroma predvolilne namene.

»Odločno moram obsoditi očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene,« poudarja. Po njegovem je posebej problematično, da je tožilstvo kazenski postopek sprožilo šele po dveh letih, in to tik pred volitvami. Še bolj sporno se mu zdi, da so bili mediji o postopku obveščeni še preden so se obtoženi lahko odzvali. »To je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi,« ocenjuje.

Vprašanje, ali so poslanci res zlorabili položaj, je po njegovem bistveno bolj zapleteno. »Gre za izrazito sporno, mejno vprašanje – po mojem mnenju je odgovor prej ne kot da,« pravi, pri čemer dodaja, da bi morali o tem dokončno odločiti kazenskopravni strokovnjaki in sodišče, vendar brez političnih pritiskov. Posebej poudarja odgovornost generalne državne tožilke, ki bi morala po njegovem zagotoviti zakonit nadzor nad dosedanjim vodenjem zadeve. To vidi kot priložnost, da se »skuša vsaj popraviti, kar se po storjenem sploh še da popraviti«. Krivic opozarja tudi na širše politične posledice. »Ta zloraba je hudo zastrupila že tako pregreto predvolilno ozračje in se ji je treba odločno postaviti po robu,« zaključuje.

Petrič in Toplak: pregon opozicije ogroža sistem zavor in ravnovesij

Prof. Ernest Petrič in prof. Ludvik Toplak v svojem javnem pismu zadevo postavljata predvsem v ustavnopravni okvir delitve oblasti in parlamentarnega nadzora. Po njunem mnenju pregon opozicijskih poslancev zaradi izvajanja nadzorne funkcije odpira temeljna vprašanja delovanja demokratičnega sistema.

Opozarjata, da je pregon članov nadzorne parlamentarne komisije vedno izjemno občutljiv. »Zdi se, da pregon članov nadzorne parlamentarne komisije krni opozicijski nadzor nad oblastjo na področju obveščevalnih in varnostnih služb. To vzbuja resno skrb,« poudarjata. Po njunem je prav opozicija nosilka ključnega nadzora nad obveščevalnimi strukturami, kar je bistvo sistema zavor in ravnovesij. Če bi opoziciji preprečili preverjanje morebitnega prisluškovanja njenim članom, bi to spodkopalo sam namen parlamentarnega nadzora. »Za nemoteno delovanje nadzora in sistema zavor in ravnovesij bi bilo nedopustno, da se iz možnosti preverjanja izloči opozicijskega člana KNOVS ali člane njegove stranke,« opozarjata. 

Po njunem bi bilo problematično celo nasprotno ravnanje – če KNOVS pobud o morebitnem nezakonitem prisluškovanju sploh ne bi preveril. »Člani KNOVS so bili dolžni nemudoma ukrepati, ko so bili seznanjeni z možnostjo, da se celo opozicijskim poslancem prisluškuje,« poudarjata. 

Dvome izražata tudi glede same pravne konstrukcije kaznivega dejanja. Po njunem ni jasno, kakšno nepremoženjsko korist naj bi poslanci sploh pridobili. Informacija, da se nekomu ne prisluškuje, po njuni oceni ni niti tajna niti sama po sebi korist. »Tega, na kakšen način naj bi podatek, da se posameznikom ne prisluškuje, prinesel nepremoženjsko korist, nihče ni izkazal,« poudarjata. 

Posebej kritična sta do časovnega okvira postopka. Dejstvo, da je bil obtožni predlog vložen tik pred začetkom volilne kampanje, po njunem dodatno krepi dvome o motivih. Še bolj zaskrbljujoče se jima zdi, da so bili mediji o postopku obveščeni pred obdolženci. »Nastaja vtis, da je bilo ravnanje usmerjeno v diskreditacijo opozicijskih poslancev preko medijev, kar nakazuje zlorabo oblastne funkcije,« opozarjata. Po njunem ima tak pregon širše sistemske posledice: lahko zastrašuje poslance in slabi nadzorno funkcijo parlamenta, kar neposredno vpliva na delovanje demokratičnega sistema.

Poslanci NSi specializiranemu tožilstvu pisali že januarja, naj s politično motiviranim postopkom ne poseže v predvolilni čas

Štirje opozicijski poslanci NSi, člani KNOVS-a so sicer 9. januarja poslali pismo specializiranemu državnemu tožilstvu, v katerem so opozorili, da sami niso obveščeni o poteku (pred)kazenskega postopka, medtem ko se informacije o tem in celo kazenska ovadba že posredovani medijem.

Prav tako so se v javnosti pojavile informacije o domnevnih hišnih preiskavah v volilnem letu 2026, kar po njihovem mnenju kaže na možnost politične zlorabe postopka proti poslancem NSi. Po njihovem prepričanju ta proces meče izjemno slabo luč na status večstrankarskega sistema in ogroža temelje demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. “Uporaba tega procesa za namen političnega
obračunavanja tik pred ali kar med volitvami v letu 2026 bo lahko drastično negativno vplivala na položaj pravosodja, saj bodo institucije pravosodja razumljene v javnosti zgolj še kot orodje v rokah politično kapitalskih elit,” so zapisali v pismu specializiranemu državnemu tožilstvu.

Kot trdijo sami, informacija, da se določenim posameznikom ne prisluškuje, ne more biti tajna, saj ne razkriva nobenih operativnih metod ali varovanih interesov države. Opozarjajo tudi na domnevno odtekanje podatkov iz policije v medije ter na politično obremenjenost primera, ki naj bi spodkopavala videz neodvisnosti tožilstva.

“Če organi pregona dopuščajo odtekanje zaupnih podatkov o postopkih v javnost, s čimer sami kršijo dolžnost varovanja zaupnosti, domnevo nedolžnosti in dostojanstvo posameznikov, hkrati pa isti organi posameznike preganjajo zaradi domnevne izdaje zaupnih ali celo tajnih podatkov, ki objektivno sploh niso tajni, gre za očitno protislovje in pravno arbitrarnost. Pravo v takem primeru ne deluje več kot splošno in enako zavezujoč sistem pravil, temveč kot instrument oblasti, uporabljen selektivno in represivno,” so zapisali.

V zaključku pisma postopek označujejo kot neutemeljen, politično motiviran in protiustaven poseg v človekove pravice ter dostojanstvo. Od tožilstva zahtevajo pojasnilo o fazi postopka in zavrženje kazenske ovadbe.