Portal Finance.si povzema ključne očitke na račun vodenja slovenskega zdravstva v času aktualne vlade in izpostavlja pet področij, kjer naj bi se razmere po ocenah avtorice Andreje Rednak poslabšale ali pa vsaj niso prinesle obljubljenih izboljšav. Osrednje sporočilo je, da so politične razprave in reformni poskusi pogosto ostali pri sistemskih ali ideoloških vprašanjih, medtem ko so za paciente najpomembnejši problemi – dostopnost storitev, čakalne dobe in organizacija sistema – ostali ali se celo poglobili.
Prva taka točka je močna rast javnih izdatkov za zdravstvo. Sredstva ZZZS naj bi se od leta 2021 do 2026 podvojila, med drugim zaradi višjih plač zaposlenih, vključitve dopolnilnega zavarovanja v obvezno, rasti bolniških nadomestil in uvedbe dolgotrajne oskrbe. Kljub večjemu financiranju pa naj bi učinki za paciente ostali omejeni, saj se dostopnost storitev ni bistveno izboljšala, sistem pa naj ne bi zahteval večje storilnosti v zameno za višje stroške.
Drugi poudarek je politika ločevanja javnega in zasebnega zdravstva. Analiza razpoložljivih podatkov kaže, da velika večina zdravnikov dela izključno v javnem sistemu, le manjši delež pa pri obeh vrstah izvajalcev. Avtorica zato odpira vprašanje, ali je bil politični fokus na razmejevanju sploh smiseln, saj naj bi bile večje težave povezane z organizacijo in učinkovitostjo javnih zavodov. Hkrati se kot velik problem kaže pomanjkanje osebnih zdravnikov – brez izbranega zdravnika ostaja okoli 140 tisoč ljudi, kar pomeni slabšo dostopnost osnovne zdravstvene oskrbe in večji pritisk na urgence.
Pomemben del kritike se nanaša tudi na upravljanje čakalnih vrst. Po oceni članka so bile metodologije merjenja večkrat spremenjene, kar je navidezno izboljšalo statistiko, ne pa dejanskega stanja. Kljub dodatnemu financiranju in administrativnim spremembam naj bi skupno število čakajočih celo naraščalo, politične izjave o »namišljenih čakalnih vrstah« pa naj bi bile zavajajoče glede na realne izkušnje pacientov.
Zadnja tema so bolniške odsotnosti in nadomestila, ki predstavljajo vse večje finančno breme. Uvedeni so bili nekateri strožji nadzori in omejitve, vendar sistem po oceni članka ostaja zelo radodaren, absentizem pa visok in dolgoročno narašča. Predlagane strukturne reforme, ki bi bolj enotno ocenjevale delazmožnost in spodbujale hitrejšo vrnitev na delo, niso bile uresničene, zato naj bi se trend dolgih bolniških odsotnosti nadaljeval.
Komentirajo lahko naročniki