Kako detektivi lovijo kršitelje bolniških odsotnosti in kakšen učinek ima na preprečevanje zlorab

V Sloveniji iz zdravstvene blagajne vsako leto namenimo 700 milijonov evrov za bolniške odsotnosti, kar je trikrat več kot pred desetletjem. Dobršen delež bolniških seveda plačajo delodajalci, na plečih katerih je 30 delovnih dni. 

Smo 4. med državami OECD po povprečnem številu 21,6 bolniških dni  na zaposlenega na leto, pri čemer povprečje dviguje več kot 10.000 ljudi, ki so na bolniški dlje od enega leta.

Skupščina ZZZS je v začetku septembra sprejela novelo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se dopolnjuje 233. člen, ki določa, da morata osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela.

Po novem pa se to dopolni z obveznostjo osebnega zdravnika, da navodila, ki jih je sam dal zavarovancu, zapiše v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca.

Med predlogi ZZZS so tudi, da bi morali biti ljudje ob določenih urah doma, v tujino pa bi smeli le izjemoma.

O smiselnosti sprememb in dejanskem stanju na področju absentizma smo se pogovarjali z detektivom, saj nadzor nad bolniškimi odsotnostmi predstavlja dobršen del njihove dejavnosti. 

Te dopolnitve pa še ne veljajo. Soglasje mora podati še Ministrstvo za zdravje RS, po tem pa se spremembe objavijo v Uradnem listu. Rok za podajo soglasja ministrica za zdravje nima. Po naših informacijah je to soglasje običajno podano zelo hitro, tokrat pa kar traja.

Ali so te novosti smiselne in če bodo učinkovale, smo se pogovarjali s človekom, ki se vsakodnevno ukvarja s preverjanjem kršitev bolniških odsotnosti – detektivom Dušanom Poslekom iz Rogatca.

Preverjanja kršitev bolniških odsotnosti naraščajo

Nadzori in kontrole bolniških staležev predstavljajo 60–70 % vseh dejavnosti, ki jih opravljajo v agenciji Enigma. V zadnjem času pa opažajo, tako s sodelavci kot s partnerji, s katerimi sodelujejo, da to področje narašča. Absentizem je v Sloveniji vedno večji problem. “Po mojem mnenju smo ga predolgo zanemarjali, korona je naredila svoje. Takrat je bilo bolniških veliko – upravičeno. Zdravniki so začenjali odpirati bolniške na daljavo in še vedno se marsikje to dogaja,” pravi Poslek.

Izpostavlja pa tudi dejstvo, da smo se ljudje med korono navadili biti doma. Zdaj pa se nekatera podjetja srečujejo z dejstvom, da je naenkrat na bolniški tudi do 10-12 % delavcev, zaradi česar je skoraj nemogoče organizirati proces dela.

Podjetje plača milijon evrov letno samo za nadomestilo bolniških odsotnosti

Za detektivske storitve se po Poslekovih besedah največkrat odločajo večja podjetja, ki imajo 20–30 in več zaposlenih,  pa tudi podjetja s 100, 200 in več zaposlenimi. Pri njih strošek sorazmerno narašča in imajo večje težave. Eno podjetje, s katerim sodelujejo, nameni letno milijon evrov samo za bolniške odsotnosti.

Pri manjših podjetjih težave niso manjše. Če od deset zaposlenih so trije na bolniški, to že pomeni, da imajo 30 % manj delavcev.

Poslek pravi, da bi sistem bolniških odsotnosti moral ostati takšen, kakršen je. “Vsakdo mora imeti pravico biti na bolniški in za to prejeti ustrezna nadomestila, pod pogojem, da je do tega upravičen. Vsi se ukvarjajo s tem, kako zmanjšati število bolniških, redko kdo pa se ukvarja s tem, kako zmanjšati zlorab bolniških.” Pri tem pa po njegovih besedah detektivi več kot uspešno pomagajo.

Detektivsko delo pomaga zmanjšati zlorabe bolniških odsotnosti

Pri dokazovanju zlorab bolniških delajo na dva načina: po eni strani izvajajo kontrole, po drugi strani pa nadzore. Pri prvi sistematično izvajajo kontrole večjega števila delavcev, kjer gre za preventivo. Detektivi pridejo k bolniku domov, pozvonijo in naredijo razgovor. Če se tu ugotovi manjša kršitev, ponavadi ne rezultira v izredni odpovedi. Pri nadzorih pa gre za primere, kjer je delodajalec že prejel informacijo, da bi se lahko storila zloraba. “To so po navadi tehtne informacije in delodajalec se za to odloči, ko ima preverjene informacije. Če jih ima, jih mi v 90 % tudi potrdimo,” pravi Poslek.

Detektivi od delodajalca dobijo osnovne informacije, torej ime, priimek in naslov, in v prvi fazi se zbira samo informacije o aktivnostih delavca, kasneje pa se ugotavlja, ali je to v skladu z režimom gibanja. Detektivi režima gibanja ne pridobijo vnaprej in niso upravičeni do informacij v zvezi z diagnozo pacienta, ampak samo do informacij v zvezi s tem, kaj lahko bolnik dela oziroma ne dela v času bolniške. Le po nadzoru lahko detektiv delodajalca prosi za režim gibanja, kjer se potem ugotovi, če ga je bolnik kršil ali ne.

Praksa kaže, da se v podjetjih v času kontrol (če se zanje razve) v povprečju število bolniških odsotnosti vidno zmanjša, po njih pa nemalokje ponovno naraste na višje vrednosti.

Nova pravila OOZ bi detektivom zagotovo olajšala delo, a le, če bi jih zdravniki dejansko izvajali

Poslek pravi, da bi nova pravila OOZ detektivom zagotovo olajšala delo. “Sicer sem malo skeptičen, da bodo zdravniki in zdravnice to želeli delati. Že zdaj, ko poizvedujemo za bolniške rede, imamo velikokrat velike težave, da jih dobimo, ker nimajo časa.” Trenutno zdravnikom pošiljajo obrazec na eni oziroma dveh straneh, kjer morajo povečini samo obkrožiti odgovor ali na kratko kaj napisati, pa Poslek pravi, da je velikokrat že to težava izpolniti. “Upam, da se motim in da se bo to vpeljalo,” še dodaja.

Največja težava zdaj je, tako Poslek, ker sistem ni poenoten. Nekateri zdravniki vpišejo to v kartoteko, nekateri ne. Zdravnik ima do delavca dolžnost, da mu pove, kaj med bolniško lahko in česa ne sme delati. “Če bomo zdravnike zdaj še dodatno obremenili z enim predolgim obrazcem, bodo slej ko prej skočili gor in rekli, da tega ne bodo delali.”

Poslek: “Težave absentizma ne bomo rešili samo s tem, da damo zdravnikom za izpolniti še en obrazec”

“Glede na to, da živimo v digitalizirani družbi, bi lahko z e-bolniškim listom prišel tudi obrazec z navodili v času trajanja bolniške odsotnosti. S tem dajemo jasen signal delavcem, da imajo v času bolniške omejeno gibanje.” Po njegovem mnenju, če se bo zdravnike obremenjevalo z obrazci, ki jih bodo morali izpolniti na roko, to zagotovo ne bo zaživelo. Če pa bo to stvar parih klikov, pa bi znalo zaživeti.

V vsakem primeru pa meni, da težave absentizma ne bomo rešili samo s tem, “da damo zdravnikom en obrazec, ki ga morejo popisati. Mislim, da bi morala država k temu bolj jasno pristopiti. ZZZS, ki za to ima sredstva, bi si lahko pomagala z detektivi in uspešno izvajala kontrole. Morali pa bi se dejansko lotiti tistih, ki so problem. Kmet, ki si plačuje zavarovanje in je na bolniški, bo verjetno šel k živalim in poskrbel za njih, ker je od njih odvisno njegovo preživetje. Vem, da ta kmet ni največji problem našega sistema.”