Rast bolniških odsotnosti klesti produktivnost gospodarstva, kar nam je v zadnjih letih odneslo en odstotek BDP

Produktivnost – ključni kazalnik dolgoročne gospodarske uspešnosti – raste v Sloveniji precej počasneje kot v preteklosti. V letih pred finančno krizo je rasla produktivnost po tri odstotke in več na leto, med letoma 2019 in 2024 pa le okoli enega odstotka.

Stroka in politika namenjata pozornost predvsem demografskim izzivom, področju investicij in inovacij ter različnim strukturnim dejavnikom. V analizi, ki jo je pripravil raziskovalec Banke Slovenije, pa je izpostavljen dejavnik, ki je v javnih razpravah spregledan – izrazit porast bolniških odsotnosti.

Četrti v OECD

Kot kažejo podatki, povzeti v raziskavi, se je trend rasti bolniških odsotnosti začel že okoli leta 2015. Pandemija covida-19 ga je okrepila, ključno pa je, da se po pandemiji razmere niso normalizirale. Leto 2024 je bilo po pogostosti bolniških odsotnosti najvišje v celotnem opazovanem obdobju – višje celo kot med pandemičnimi vrhunci.

Skupno število izgubljenih delovnih dni je bilo lani približno 50 odstotkov višje kot pred desetletjem. Ob tem se struktura odsotnosti spreminja: posamezne odsotnosti so krajše, a se pojavljajo pogosteje. Ta vzorec je prisoten v vseh starostnih skupinah in praktično v vseh dejavnostih. Največ odsotnosti je v javnih storitvah, industrija je nad povprečjem, najnižja raven pa je v zasebnih storitvah.

Po podatkih OECD je bila Slovenija leta 2024 po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega četrta med državami OECD – tik za Norveško, Finsko in Španijo. Še leta 2014 je bila Slovenija osma. Gre za enega najhitrejših porastov v Evropi.

Število izgubljenih tednov na leto na osebo po državah:

Vir: Vpliv bolniških odsotnosti na produktivnost dela, julij 2025, Banka Slovenije

Učinek na gospodarstvo

Avtor analize Nik Gabrovšek je pripravil simulacijo, s katero je želel oceniti, kako bi se gospodarstvo razvijalo, če bi bolniške odsotnosti ostale na ravni pred letom 2019. Metoda predpostavlja, da bi bili odsotni delavci prisotni v enakem obsegu kot v preteklosti in bi ustvarili povprečen prispevek v gospodarstvu.

Rezultat kaže na približno enoodstotno razliko v ravni BDP v zadnjem obdobju. To pomeni, da bi bila povprečna letna rast BDP med letoma 2019 in 2024 približno 0,3 odstotne točke višja, produktivnost pa okoli 0,2 odstotne točke višja na leto.

V analizi je poudarjeno, da gre za oceno neposrednega učinka. Posredne posledice – na primer organizacijski zapleti in povečane obremenitve prisotnih zaposlenih – niso vključene, zato je lahko vpliv dejansko še večji.

Bolniške odsotnosti so postale v zadnjih letih torej nezanemarljiv faktor slovenske (ne)produktivnosti. Zaradi starajoče se delovne sile in strukturnih izzivov trga dela pa bo razumevanje tega učinka vse pomembnejše.