Bolniška, med katero smo pokrili streho

Slovenija je prijazna in prijetna država. Res je, da se Slovenci nadvse radi pritožujemo, toda dejstvo je, da nam gre dobro.

Službo dobite, če ste vsaj minimalno delovno sposobni. Po novem dobite tudi obvezno božičnico. In to v sekularni državi. Lahko bi bila dedomraznica, pa je božičnica. Sicer totalitaristično obvezna in za vse enaka, a vsaj po imenu proevropska.

Tudi čez naš zdravstveni sistem se neprenehoma pritožujemo. Pa je v resnici zelo prijazen. Res je, da moraš včasih nekoliko čakati, da prideš na vrsto. Včasih celo tako dolgo, da te obravnavajo tisti, ki opravljajo zaključna dela v zdravstvu (beri pogrebni zavod), ampak na vrsto pa lahko čakaš na bolniški.

Morda res nimamo najboljšega zdravstvenega sistem na svetu. Imamo pa brez dvoma najboljši sistem bolniških odsotnosti.

Za vse situacije in vse generacije

Dobiš gripo? Dobiš bolniško.

Otrok začne sredi noči bruhati. Nega drugi dan.

Ti morajo odstraniti bradavico? Tri dni bolniške.

Pelješ ženo na pregled? Dan bolniške.

Si si pretegnil mišico na nogometu? Teden bolniške.

Si depresivna? Dva meseca bolniške.

Se ne razumeš s sodelavci in se ti zmrači pred očmi, ko vidiš šefa? Pol leta bolniške.

Prekrivaš streho? Teden dni bolniške.

Prijateljica ima prosto prikolico v Izoli od četrtka naprej? Dva dni nege za otroka.

Je to pretiravanje? Ni, če vprašamo detektivske agencije, ki se v zadnjih letih večinsko ukvarjajo s kontrolami bolniških odsotnosti. Nekaj bolj bizarnih zgodb bomo objavili v kratkem. V začetku letošnjega leta je po medijih zakrožilo sporočilo mariborskega zdravstvenega doma, da bodo njihovi pediatri nego otroka v prihodnje odobrili le, če bodo starši otroka dejansko pripeljali na pregled. Opažali so namreč velik porast bolniških odsotnosti ravno ob petkih. Ob čemer pa starši še zdaleč niso najbolj kritična skupina, kar se tiče zlorab.

Zdravniki se odgovornosti otepajo. Razumljivo je, da ne morejo oni opravljati vloge inšpektorjev in detektivov. Toda dejstvo je, da so kljub temu oni tisti, ki so v tako velikem odstotku odobrili vse te bolniške odsotnosti. Odsotnosti, ki se vlečejo v nedogled, bolniki pa med njimi delajo na črno, hodijo na izlete, nogometne tekme, koncerte …

Imamo sicer neke inšpektorje, ki pa obsežnosti problema niti v sanjah ne obvladujejo.

Skrajni čas za ukrepe

Dejstvo je, da smo v Sloveniji v vrhu po bolniških odsotnostih v EU. Letno za to porabimo 700 milijonov evrov. Nekaj torej ni v redu. Vlada sedaj v zadnjih vzdihljajih svojega mandata skuša to področje nekako urediti. Kljub njenim številnim brcam v temo, je to področje, ki kriči po ukrepih in po več transparentnosti. Zato je kakršna koli zakonodaja, ki bo omejila prevarante, dobrodošla. Odgovornost za to, da je situacija takšna, kot je, pa je na vseh nosilcih oblasti od osamosvojitve naprej.

Dejstvo je, da smo v Sloveniji v vrhu po bolniških odsotnostih v EU. Letno za to porabimo 700 milijonov evrov (pred šestimi leti “zgolj” 380 milijonov). Nekaj torej ni v redu.

Dejstvo je, da je situacija danes takšna, da se velika podjetja z več sto zaposlenimi stalno in na mesečni ravni poslužujejo storitev detektivskih agencij. “Off the record” je slišati, da ob rednih mesečnih kontrolah bolniških odsotnosti s strani detektivov (več deset kontrol na mesec – kar pomeni, da jo lahko kdorkoli realno pričakuje), v nekaj tednih število bolniških odsotnosti v katerikoli firmi praviloma pade v meje normalnega. Takšna kontrola je izvedljiva v velikem podjetju, saj se lahko odvija na neosebni ravni. Kako naj si jo privošči (finančno in moralno) manjši podjetnik?

Napovedane spremembe zakonodaje so gotovo korak v pravo smer, a so le kapljica v morje.

Rešitev, ki bi koristila vsem – proračunu, zavarovalnici, delodajalcem, zaposlenim …

Nekateri delodajalci predlagajo za naše kraje precej divji ukrep. Morda je res kontroverzen, toda brez dvoma bi rešil 99,9 % zlorab bolniške odsotnosti, in sicer, da bi zaposleni sami krili svojo bolniško odsotnost za kratkotrajne bolezni. Do tedna dni, na primer. Pozneje bi šla v breme države. Preden na noge skočijo sindikati – denar, ki gre danes v bolniške s strani delodajalca (prvih 30 delovnih dni), bi se lahko, glede na povprečje, pri posameznem delodajalcu prenesel v višje plače.

Nihče več ne bi simuliral ničesar. Bolni bi svoje bolezni odležali. Zdravniki ne bi bili razpeti med bolnikom, zavarovalnico in delodajalci. Prihranili bi gore denarja. Razbremenili bi delodajalce. Razbremenili bi zaposlene, ki morajo sedaj opraviti delo kolegov na bolniški. Razbremenili bi zdravstvo, ki se mu ne bi bilo več treba ukvarjati s prevaranti. Razbremenili bi vse, razen prevarantov.

Še vedno bi lahko vsak mirno šel na bolniško, le da zanjo ne bi dobival denarnega nadomestila, bi pa dobival višjo plačo, s katero bi ta izpad dohodka lahko kril. Si res želimo gospodarstvo in državo, kjer ljudje finančno tako dihajo na škrge, da si ne morejo privoščiti nekaj dni počitka, če so bolni? In si res želimo državo, kjer spet drugi ljudje z lahkoto izigravajo sistem?

Imamo državo, ki smo ji dorasli

Zlorabe bolniških odsotnosti so le simptom veliko širšega problema. To je naša kolektivna narodnostna nezrelost. To je stanje, ki nam, Slovencem, na naši razvojni stopnji trenutno ustreza. Da nas goljufajo in da mi goljufamo. Da nas sistem prinaša okoli, ampak nam pušča dovolj manevrskega prostora, da ga tudi mi lahko prinašamo okoli. To je danes naša realnost. Boljšo državo, boljšo vlado in boljše karkoli bomo dobili takrat, ko bomo za to dovolj zreli.