Slovenija v vrhu EU po bolniških odsotnostih. Akrapovič: “petkovih in ponedeljkovih bolniških je ogromno” (video)

V Sloveniji se vse bolj soočamo z resnim problemom absentizma, ki iz leta v leto narašča in postaja velikanska obremenitev za gospodarstvo. Vsakodnevna odsotnost več kot 56.000 zaposlenih pomeni izgubo 18 milijonov evrov, ki bi jih podjetja lahko ustvarila.

Namesto razbremenitve gospodarstva je Golobova vlada s spremembo zakonodaje leta 2023 še dodatno obremenila delodajalce – z interventnim zakonom je podaljšala obdobje, v katerem morajo sami kriti bolniška nadomestila, z 20 na 30 delovnih dni.

Na velik porast bolniških odsotnosti je v pogovoru za SBC opozoril podjetnik Igor Akrapovič, ki opozarja na odsotnost od dela zaradi bolezni otrok, ki začuda največ zbolevajo za “podaljšani vikend”. 

Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so opozorili na obseg bolniških odsotnosti, ki se iz leta v leto povečuje in gospodarstvu povzroča ogromne težave. Številke kažejo, da je na tem področju nujno nekaj storiti, saj gospodarstvo zaradi tega izgubi dobrih 18 milijonov delovnih dni na leto.

Po statističnih podatkih se Slovenija uvršča v vrh držav Evropske unije glede na delež bolniških odsotnosti. Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnih dni na zaposlenega na leto, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali.
Obrtniki in podjetniki to povečanje še posebej občutijo zadnje obdobje, ko so nadomestila v času bolniškega staleža breme delodajalca kar 30 delovnih dni preden jih prevzame ZZZS.

Na to je opozoril tudi podjetnik Igor Akrapovič, ki je v podkastu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) spregovoril tudi o hudem problemu absentizma v Sloveniji. “Včasih, recimo pred 15 ali 20 leti, smo imeli pet ali šest odstotkov bolniških dopustov, zdaj govorimo o devet do 12 odstotkih,” opozarja podjetnik. Omenil je bolniške za otroke, ki jih je ogromno ob petkih in ponedeljkih, kar se ponavlja in se po njegovih besedah ve, kaj se dogaja. Gre za to, da kratkotrajno bolniško za otroka lahko starši dobijo brez da ga pripeljejo na pregled k pediatru, kar nekateri izkoriščajo za ureditev podaljšanih vikendov na morju ali kje drugje.

Kot pravi Akrapovič, bo treba nekaj spremeniti v glavah ljudi, ko gre za odnos do dela, saj je Evropa vse manj konkurenčna in to je edini način, da se preživi v tem trdem svetu, kjer se vsak bori zase:

“Mi vsi želimo povečati neto plačo, ampak verjamem, da se bomo morali Slovenci pogledati v ogledalo in reči, da bo treba bolje in več delati.” pic.twitter.com/PHGFC6ua9Z

— Spremljamo (@spremljamo_tw) June 18, 2025

Golobova vlada z ukrepi še povečala stroške delodajalcev pri bolniških

Prav nič gospodarstvenikom ni pomagal tudi interventni zakon na področju zdravstva, ki ga je sprejela leta 2023 Golobova vlada. Njegova predhodnica, Janševa vlada, je namreč uzakonila, da nosi breme bolniških nadomestil zaposlenih za obdobje prvih 20 delovnih dni delodajalec. Golobova vlada pa je z Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale vse skupaj zopet podaljšala na 30 delovnih dni v breme delodajalca.

Enako od 1. januarja 2024 velja tudi za samostojne podjetnike, saj od takrat dalje do 30 delovnih dni (in nič več 20) nadomestilo plače izplačuje delodajalec iz lastnih sredstev. Tudi to je spremenila Golobova vlada.

Kje je največ bolniških?

Še veliko večja luknja zaveje, če pogledamo podatke ZZZS, ki plačuje bolniško nadomestilo od 30. delovnega dne naprej. Stroški za nadomestila so se v 10 letih povzpeli iz 216 na 620 milijonov evrov. Tudi NIJZ pritrjuje gospodarstvenikom, saj po njihovi statistiki število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko so na NIJZ prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni.

Težava so seveda tudi nedopustno dolge čakalne vrste v zdravstvu. Namesto da bi pravočasno prišli do zdravnika in se vrnili na delo, ljudje v bolniškem staležu dolgo čakajo na zdravstveno storitev, vse to pa na stroške državne blagajne.

Kar se regij tiče, največ bolniških odsotnosti beležijo na Koroškem, ki je na vrhu tudi po odstotku bolniškega staleža in po deležu odsotnosti, daljših od 42 dni. V Sloveniji je leta 2023 odstotek bolniškega dopusta – to je odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega na leto – znašal 5,23, na Koroškem 7,1. Število koledarskih dni, ko je zaposleni nezmožen za delo, pa je bilo leta 2023 v Sloveniji 19, na Koroškem pa 25 koledarskih dni.

Po izkoriščanju bolniške odsotnosti le za sedmimi državami, a daleč pred Hrvaško

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2023 se Slovenija po številu dni bolniške odsotnosti na zaposlenega letno uvršča na 8. mesto med državami v EU. Povprečno zaposleni v Sloveniji koristijo 16 dni bolniške odsotnosti, kar je več kot v številnih primerljivih državah regije. Pred Slovenijo so po številu dni bolniške odsotnosti višje uvrščene le Nemčija, Češka, Švedska, Norveška, Islandija, Italija in Slovaška.

V primerjavi z bližnjimi državami Slovenija beleži višjo povprečno odsotnost kot Avstrija (14,9 dni) in občutno več kot Hrvaška (10,3 dni). Absolutni zmagovalec v EU sta Finska in Francija s 7,4 dnevi bolniške odsotnosti, v svetovnem merilu pa Izrael s 4,3 dneva bolniške odsotnosti na zaposlenega.