Države Evropske unije so v letu 2024 pobrale 7.281 milijard evrov davkov. To je kar 40,4 odstotka vsega, kar smo v Evropi ustvarili v lanskem letu. Delež davkov v Bruto družbenem produktu (BDP) pa je lani narastel za 0,5 odstotne točke oz. 387 milijard evrov več kot leto prej. Leta 2023 so evropske države z davki pobrale 39,9 odstotka vsega, kar smo ustvarili.
Statistični podatki kažejo, da ima Slovenija v zadnjem letu največjo inflacijo cen hrane med državami v OECD – v času vlade Roberta Goloba se je hrana podražila za tretjino. A ne zgolj to, po podatkih Eurostata v Sloveniji beležimo tretjo najvišjo rast davkov v odnosu do bruto domačega proizvoda – davki so v tem mandatu rasli štirikrat hitreje od povprečja EU.
Davščine v Evropi pa niso še najvišje v zgodovini. Medtem, ko so davki v 90-tih kot delež BDP-ja naraščali, so nato v 2000-ih nato upadali in dno dosegli sredi finančne krize leta 2010. Po krizi so znova močno narasli in dosegli vrhunec leta 2021, v času izhoda iz pandemije, ko so države EU za potrebe izhoda iz pandemije uvajale začasne davke in nato v kratkem davčni primež nekoliko zmanjšale. Do lani, ko je znova začel naraščati.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da gre za relativno številko. Če BDP naraste, davki pa ostanejo nespremenjeni, potem je delež davkov v BDP-ju tisto leto manjši. Če pa davki rastejo hitreje od gospodarske rasti, zaznavamo rast deleža davkov v BDP.
Padec deleža davkov v 2000-ih je tako lahko posledica skokovitega razvoja v tistem času, ko je Evropa rasla hitreje, kot njeni davki, kar se je nato spremenilo s finančno krizo. Padec v količini pobranega davka leta 2022 pri Eurostatu pripisujejo predvsem energetski krizi, zaradi česar so evropska podjetja ustvarila manj dobička. Mnoge vlade so za potrebe odboja po pandemiji tudi začasno znižale davke.
Dvig davkov največji na Malti, v Latviji in Sloveniji
Med njimi ni bilo Slovenije. Čeprav po pobranih davkih še nismo med evropskimi “zmagovalci”, pa je Slovenija dosegla neslavno tretje mesto po porastu davščin v BDP-ju. Medtem, ko so davki na ravni EU rasli za približno 0,5 odstotne točke, so davki v Sloveniji rasli približno 4-krat hitreje od povprečja EU in narasli za 2 odstotni točki s 36,8 odstotka BDP na 38,8 odstotka BDP. “Učinkoviteje” od nas sta davke dvigovali le še Malta in Latvija, kjer so le ti zrasli za 2,5 odstotka BDP. Malta ima sicer enega najnižjih deležev davkov v BDP, Latvija pa se je v istem obdobju soočila s krizo dobav energentov, saj je bila pred tem uvozno precej odvisna od Rusije.
Malta je tudi po tem dvigu opazno nižje obdavčena kot Slovenija. Država Maltežanom tako pobere “le” 29,3 odstotka BDP, tudi Latvija pa državljanom še vedno pobere manj kot Slovenija pred lanskim dvigom. Slovenska oblast tako davke dviguje bistveno hitreje, kot uspeva rasti slovensko gospodarstvo. Tudi podatki prihodnje leto verjetno ne bodo nič kaj bolj spodbudni, saj v tem dvigu ni upoštevan še letošnji dvig davkov, predvsem iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo, medtem ko je napoved gospodarske rasti za letos zelo nizka.
Na ravni Evrope analitiki Eurostata ocenjujejo, da je dvig davščin predvsem posledica rasti plač, zaradi česar so države pobrale tudi več davkov. Davki predstavljajo 87,8 odstotka vseh sredstev, ki so na razpolago državam EU.
Zaenkrat “še” nismo med najbolj obdavčenimi, kako dolgo še?
Slovenija sicer ni med najbolj obdavčenimi oz. državami z največjim davčnim primežem. Danska, Francija in Belgija poberejo preko 45 odstotkov BDP v davkih, sledijo Avstrija (43,8 %), Luksemburg (42,7 %) in Italija (42,6 %). Slovenija (38,8 %) je tik pod evropskim povprečjem, ki znaša 40,9 %. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, kaj državljani v posamezni državi dobijo za davke, ki jih plačujejo.
Najnižje davke glede na BDP plačujejo Irci (22,4 %), kjer je potrebno upoštevati, da so podatki o BDP zaradi administrativnih ukrepov tehnoloških velikanov, ki svoje dobičke pretakajo preko Irske nekoliko popačeni. Sledijo Romunija (28,8 %), Malta (29,3 %) in Bolgarija (30,5 %). Omeniti velja tudi Švico, ki sicer ni del EU, je pa del evropskega gospodarskega prostora, zato Eurostat beleži podatke tudi zanjo. Leta 2024 je v davkih pobrala 27, 8 odstotka BDP).
Lani sta svoje davke znižali Finska in Norveška, absolutno pa je znesek pobranih davščin najbolj narasel na Malti (21 %), sledijo pa Romunija (16 %), Hrvaška (11 %), Bolgarija (13 %), Poljska (12 %) in Slovenija (11 %). Pri tem je potrebno upoštevati, da dvig količine pobranih davkov ni nujno slab. Če je država pobrala več davka zato, ker je gospodarsko rasla, je to zelo dober znak, če pa je rast nastala kljub nizki gospodarski rasti (primer Slovenije), pa je povečan davčni priliv posledica stiskanja državljanov.
Čeprav sta manj davkov kot leta 2023 lani pobrali le Finska in Norveška, so še štiri države rasle hitreje od njihovih davkov, zato je rast davkov prikazana negativno v odvisnosti od BDP. To so Nizozemska, Francija, Portugalska in Švedska.
In še zanimiva podrobnost. Slovenska oblast je leta 2023 z davkom od oddajanja premoženja v najem (v pretežni meri gre za oddajanje stanovanj) pobrala 27,7 milijona evrov davkov. Skupno torej manj, kot je davčnega dolga odpisala družini Janković, glede na razkritja oddaje Tarča prejšnji četrtek.
Ko se primerja obdavčitve po Evropi in svetu, je potrebno pogledati tudi, kako do teh obdavčitev prihaja in kaj državljani dobijo v zameno. Pri tem države tudi niso vedno primerljive. Nesmiselno se je primerjati denimo z Norveško, ki je lahko davke znižala zaradi dobičkov, ki jih ustvarjajo od prodaje nafte in zemeljskega plina, ki gredo v državni sklad.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki