Ob slovesnem in zapovedanem prazniku vseh svetih, ki ga Cerkev obhaja 1. novembra, se verniki spominjajo vseh svetih mož in žena – tudi tistih, ki jih Cerkev ni uradno razglasila za svetnike, a so po svojem življenju ljubezni in vere deležni večne radosti z Bogom.
V tem duhu se je celjski škof Maksimilijan Matjaž dan pred praznikom, v petek, 31. oktobra, skupaj z generalnim vikarjem Rokom Metličarjem odpravil na molitveno pot spomina in sprave po tragičnih krajih v celjski škofiji, ki jih je zaznamovalo trpljenje žrtev povojnih pobojev:
Škof je obiskal več spominskih mest v celjski škofiji:
– ob 9.00 grobišče v Dobovi (Mostec),
– ob 12.00 kraj spomina pri Starem Hrastniku,
– ob 14.00 pri Mariji Reki nad Preboldom,
– ob 14.45 znamenje na Golovcu v Celju,
– ob 15.30 spominski park Teharje – Bukovžlak,
– ob 16.30 kraj spomina v Košnici pri Celju,
– ob 17.30 pa Hudo Jamo.
Na vsakem kraju je škof vodil kratko molitev in se zbranim vernikom zahvalil za ohranjanje spomina na žrtve. V nagovoru je poudaril, da »molimo na enem od tistih preko 700 morišč po naši domovini, kjer je morila bratova roka«. Vernike je povabil, naj Boga prosijo za večni mir, spravo in očiščenje narodovega spomina. Spomnil je tudi na besede papeža Benedikta XVI., ki je ob obisku krajev groze opozoril, da spomin na trpljenje ne sme voditi v sovraštvo, temveč v pogum za dobro in ljubezen: »Tukaj nismo, da bi skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili.«
Škof Maksimilijan je vernike spodbudil, naj v novembrskem mesecu molitve in spomina prosijo Boga, da ozdravi rane bratstva, ki ga je prizadel greh človeka proti človeku:
»Molimo za žrtve, storilce in preživele, da bi našli svoj mir in se srečali z Božjim Sinom, ki je sestopil v predpekel, kjer se Bog sam dotakne najglobljih temin človeških stisk.«
Ob sklepu je poudaril, da je trpljenje mnogih nedolžnih ljudi postalo seme novega upanja:
»Naši bratje in sestre, pobiti iz sovraštva do Boga in do človeka, so v svoji stiski ostali zvesti veri in ljubezni. Njihova kri je zlita s krvjo Jagnjeta in njihova kalvarija je postala oltar posvečenja. Njihova žrtev je zaklad milosti, ki lahko prenovi naš narod, našo Cerkev in našo domovino z novim upanjem in novo močjo.«
Komentirajo lahko naročniki