Za največji padec BDP v EU minister Boštjančič krivi Nemce in Američane, ekonomisti pa: namesto zniževanja javne porabe in reform dobivamo nove dajatve

Gospodarsko situacijo v Sloveniji v prvem četrtletju leta 2025 je zaznamoval največji padec bruto domačega proizvoda (BDP) med vsemi državami Evropske unije. Po podatkih Eurostata je slovenski BDP upadel za 0,8 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, kar predstavlja največji četrtletni upad v EU. Statistični urad Republike Slovenije je kot glavna razloga za ta upad navedel znatno zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva ter povečan uvoz storitev, kar je negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. 

O razlogih za takšen padec BDP-ja in temu, kako spodbuditi gospodarsko rast, smo se pogovarjali z ekonomistoma dr. Matejem Lahovnikom in dr. Anžetom Burgerjem.

Za primerjavo, evrsko območje je v istem obdobju doseglo 0,3-odstotno rast BDP, prav tako pa je celotna Evropska unija beležila 0,3-odstotno četrtletno rast. Na letni ravni (v primerjavi s prvim četrtletjem 2024) je BDP v evrskem območju zrasel za 1,2 odstotka, v celotni EU pa za 1,4 odstotka, kar kaže na splošno pozitiven gospodarski trend v Evropi. Poleg Slovenije so v prvem četrtletju 2025 četrtletni padec BDP beležile še Avstrija z 0,7-odstotnim upadom, Portugalska z 0,5-odstotnim upadom ter Nemčija in Madžarska z 0,2-odstotnim upadom, medtem ko je večina drugih držav članic EU ohranila rast ali stabilnost. 

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je glede prihodnosti zaskrbljen, padec slovenskega BDP pripisuje težavam trgovinskih partneric. Prepričan je, da Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partnerjev, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA. 

Neuspešna gospodarska politika aktualne vlade?

Negativni gospodarski podatki so sprožili ostre politične odzive v Sloveniji. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je na družbenem omrežju X objavil zapis, v katerem je izpostavil, da je Slovenija v zadnjih 15 letih doživela že tri gospodarske krize pod vodstvom levih vlad, in pozval vlado pod vodstvom Roberta Goloba k odstopu. Janša je poudaril, da je trenutni upad BDP največji v EU, kar po njegovem mnenju odraža neuspešno gospodarsko politiko aktualne vlade.  

⚠️‼️ Odstop, @vladaRS 👎 https://t.co/Vc8dtcFcUU

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 15, 2025

Gospodarski kazalniki v Sloveniji so v nasprotju s pričakovanji nekaterih analitikov, ki so upali na boljše rezultate, saj je Slovenija v preteklih letih pogosto sledila evropskim gospodarskim trendom. Padec BDP bi lahko vplival na nadaljnje gospodarske politike, proračunske načrte in zaupanje v vlado, še posebej v luči prihajajočih izzivov, kot so morebitne globalne gospodarske negotovosti ali notranji politični pritiski. 

Reforme nujne, rešitve znane

Kot nam je povedal ekonomist dr. Matej Lahovnik, je glavni razlog za padec BDP upad bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se znižale kar za 5 odstotkov, in pa dejstvo, da izvoz stagnira, saj se na letni ravni skoraj ni povečal. Uvoz se je, kar pomeni, da tudi saldo menjave s tujino negativno prispeva h gospodarski rasti.  

“Vidimo lahko tudi, da so se znižale tudi investicije v gradbeništvo – kar je bizarno, ob tem da primanjkuje predvsem stanovanjskih nepremičnin. Pravzaprav potiska navzgor samo javna poraba. In če to povežemo, vidimo, da je očitno med gospodarstveniki velik pesimizem, ker manj investirajo. Izvozna konkurenčnost je vse slabša, in to bi moral biti znak za alarm. Vlada bi morala takoj pripraviti nek gospodarski paket za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. A namesto da bi govorili o tem, dobimo julija še dodatno obdavčitev plač. Rdeča nit je, da namesto povečevanja konkurenčnosti, zniževanja javne porabe, reform ki bi izboljšale javne storitve – dobivamo samo nove dajatve,” pravi dr. Lahovnik. 

Ekonomist dr. Anže Burger pa za presenetljiv padec BDP vidi tri glavne vzroke: 

• Rast zaposlenosti: Pomemben dejavnik rasti BDP je tudi zaposlenost, kjer se je od novembra 2024 do februarja 2015 število delovno aktivnih znižalo za 10 tisoč oseb oz. 1 % delovne sile, na letni ravni pa je bila sprememba februar 2025/februar 2024  -0,3 %. Število izdanih delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev se zmanjšuje od leta 2021, število veljavnih delovnih dovoljenj pa se je od leta 2024, ko jih je bilo 46.505 padlo na 44.369. Negativnih demografskih trendov zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji torej ne kompenziramo več z delovnimi imigracijami. 

• Investicije: Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 5,1 %, kar je podobno kot četrtletje pred tem. Zlasti so upadle gradbene investicije, sektor gradbeništva je ustvarilo za 6 % manj dodane vrednosti kot prvo četrtletje lani. Investicije v osnovna sredstva so upadle verjetno zaradi večje mednarodne geopolitične nestabilnosti, medtem ko gre pri gradbenih investicijah za upočasnitev novogradenj zaradi previsokih cen nepremičnin, po katerih se je povpraševanje začelo zmanjševati. Lani je bila namreč letna rast cen stanovanjskih nepremičnin 8,5-odstotna in nadaljevala se je desetletna neprekinjena rast cen. Posledično je lani glede na leto prej prišlo do 21-odstotnega upada število prodaj in 15-odstotnega padca vrednosti prodaj nepremičnin. 

• Izvoz: Tretji večji razlog za padec BDP pa je šibko izvozno povpraševanje. Vrednost izvoza blaga in storitev je sicer ostala na podobni ravni kot pred enim letom, se je pa za 1,9 odstotka povečal uvoz. Saldo menjave s tujino je zato prispeval negativno na rast BDP, in sicer -1,4 odstotne točke. Vzrok za nizko rast izvoza je prav tako v negotovostih na trgu zaradi protekcionistične politike predsednika ZDA ter močnejšega evra. Tudi dve naši pomembni trgovinski partnerici, Nemčija in Avstrija, sta lani in letos dosegali nizke oz. v večini četrtletij negativne rasti BDP. 

“Vlada RS na zunanje šoke nima vpliva, naše gospodarstvo je v mednarodnem sektorju močno vezano na evropski trg. Na kratek rok lahko gospodarsko aktivnost spodbujamo le s targetirano ekspanzivno fiskalno politiko v okviru prenovljenih fiskalnih pravil EU. Na dolgi rok pa je potrebno sprejeti vse strukturne reforme in izboljšati poslovno okolje, da bomo dosegli dvig produktivnosti v gospodarstvu in javnem sektorju. Seznam priporočil za vzdržno in na inovativnosti temelječo rast je ravno včeraj predstavil UMAR v svoji najnovejši publikaciju Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025,” zaključi dr. Burger.