Televizijo Slovenija v veliki meri gledajo starejši, manj izobraženi gledalci, med katerimi prevladujejo ženske, izhaja iz njihovih lastnih poročil in analiz. Gre za skupino, ki je glede na Medianine rezultate vzporednih volitev v veliki meri prispevala k rezultatu Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah.
Hkrati pa so to tudi gledalci, ki so za razliko od mlajših generacij, videnemu na televiziji pogosto nekritično zaupajo in ne prepoznajo zavajanj in manipulacij, ki so jim ob tem izpostavljeni.
Predstavljamo nekaj aktualnih povolilnih primerov v namene razumevanja, kako se z rezanjem in montiranjem prispevkov ter usmerjanjem voditeljev kreira javnomnenjski narativ.
Izrežejo tisto, kar ustreza narativu
Na enega od primerov spornega novinarskega dela je opozoril državljan Tadej Peršič, ki ga je novinar TV Slovenija dan po volitvah ustavil sredi Ljubljane ter ga prosil za sodelovanje v anketi.
Peršič je, kot piše, dal daljšo izjavo, v kateri je pojasnil svojo volilno odločitev za stranko SDS. Nato pa ob ogledu zgroženo ugotovil, da je bil izrezan le del njegove izjave, ki izpade kot da je želel povedati prav nasprotno od želenega. Na to je opozoril tudi RTV, a bil ob klicu v uredništvo deležen posmehljivega odziva.
Danes me je novinar @rtvslo, ki je nasproti sodišča okoli 12h spraševal ljudi o njihovem videnju rezultata volitev, izredno grdo izkoristil oz. me vrgel na finto! cc: @24UR @24ur_com @strankaSDS @JJansaSDS #pokvarjenec #goljuf #novinar #rtvslo pic.twitter.com/HnnhrP4PS6
— Tadej Peršič 🇸🇮 (@tadejp_) March 23, 2026
Del izjave, predvajan na TV Slovenija, si lahko ogledate na posnetku:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 27, 2026
Odrezana ocena o “nedvomno pristnih posnetkih”
Nekaj podobnega se je ob komentiranju afere s prisluhi zgodilo nekdanjemu direktorju Sove Andreju Rupniku. Njegovo strokovno mnenje je bilo sprva z daljšimi izseki povedanega objavljeno v prispevku Dnevnika. Tam je jasno povedal, da o posnetkih ni nobenega dvoma, da so pristni, kar so potrdile tudi uradne službe.
Pristni posnetki pic.twitter.com/xyaPHHl596
— Spremljamo (@spremljamo_tw) April 2, 2026
Nato pa je bila njegova izjava za oddajo Utrip izrezana tako, da je povedano mogoče razumeti na več načinov, bistvo njegovega strokovnega stališča pa se izgubi:
— Spremljamo (@spremljamo_tw) March 27, 2026
Ko voditeljica desnosredinskega politika v dobrih treh minutah prekine sedemnajstkrat
Podobno se dogaja tudi ob sogovornikih v studiu. Gledalci izpostavljajo, da so določeni sogovorniki (npr. predstavniki nekdanje koalicije) kot sogovorniki na javni RTV mnogo večkrat prekinjeni kot politiki nekdanje koalicije. Eden takšnih primerov je bil v včerajšnjih Odmevih:
Povsem nepotrebna živčnost in strah @TaS4213, ki vam ga je vgradil manipulator Golob. Nihče ne bo izgubil službe.
Samo tisto @TarcaRTVSLO o Tini Gaber, ki hara po oblastnih strukturah, boste lahko končno predvajali kar je pa itak v interesu javnosti. In policije #zlorabaoblasti https://t.co/FNpbjC7BTr pic.twitter.com/fLoP8JNFGR
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) April 2, 2026
Nujen grški scenarij za RTV
Ko politična aktivistka Staričeva, ki se je z Golobom strinjala, da je potrebno nacionalko očistiti janšistov, takoj poskuša @JernejVrtovec preprečiti omenjanje vsebin prisluhov.
Ko ni šlo, je takoj zaključila pogovor. pic.twitter.com/iMzSM6Deg2
— Albin Vrabič (@AVrabic) April 1, 2026
“Kolega je preštel, koliko gostom skače v besedo najbolj depolitizirana voditeljica Odmevov. Vrtovcu 17-krat, Logarju 9-krat, Deželanu 2-krat, Bizjakovi 0-krat,” je statistiko skakanja voditeljice v besedo na X-u predstavil dr. Žiga Turk
Vprašanje torej ni le novinarska etika, temveč vpliv javnega medija na demokratične procese.
Opisani primeri razkrivajo zaskrbljujoč vzorec pri delu TV Slovenija, ki sega onkraj posamičnih novinarskih napak. Selektivno izrezovanje izjav, ki po montaži sporočajo nasprotno od tega, kar je sogovornik dejansko povedal, ni le kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije, temveč tudi zavajanje javnosti.
Še posebej problematično je, da so takšnim praksam v največji meri izpostavljeni gledalci, ki televizijskim vsebinam zaupajo bolj nekritično – starejši, manj izobraženi del občinstva, ki hkrati predstavlja enega večjih in s tem pomembnejših volilnih segmentov.
Javna radiotelevizija, financirana z RTV-prispevkom vseh davkoplačevalcev, bi morala biti branik nepristranskega poročanja – ne orodje za oblikovanje javnega mnenja v korist katerekoli politične opcije. Da temu ni tako, je med drugim pokazala tudi naša analiza izbora komentatorjev v času pred volitvami in ob spremljanju njihovih rezultatov.
Dokler uredniška kultura dopušča takšne prakse, bo zaupanje v javni medij le še naprej erodiralo.
En odgovor na “TV Slovenija: Javni servis ali orodje za prepričevanje starejših, manj izobraženih gledalcev? (video primeri)”
Opozicija ima svojo tv. Nihče je ne gleda, ker je popolnoma neprebavljiva. Poleg tega ima Planet tv, ki je tudi zanič. Niti ne veš kaj bi tam gledal razen Milijonarja. Kje je torej problem?
Komentirajo lahko naročniki