Te vrstice pišem po dežurstvu, ki ga lahko gladko uvrstim med svoje najtežje. Čeprav smo vajeni težkih dežurstev, se ta teža zadnje čase naglo poglablja. Zato mislim, da je prav, da vam osvetlim, kaj se dogaja na drugi strani vrat urgentnega centra.
Trenutno vstopamo v sam vrh letošnje epidemije z gripo. Spet gripa, kot skoraj vsako leto. Pravim “skoraj” vsako leto, ker je med covidom praktično ni bilo, ker smo vsi nosili maske in se držali distance. A letos ni distance, ni covida in je cepljenja spet premalo. Posledično, je gripa. In letos se je pojavila kakšen mesec prej kot običajno.
Preprečevanje te virusne bolezni ni komplicirano: Gripo preprečujemo s cepljenjem, dobrih zdravil proti njej nimamo. V oktobru in novembru se praviloma starejši, kronični bolniki in zdravstveni delavci cepimo proti gripi. Zakaj se cepimo? Starejši zato, da ne zbolijo oz. če zbolijo, da je le z blago obliko bolezni, ki se ne konča na intenzivni terapiji ali s smrtjo. Zdravstveni delavci pa se cepimo zato, da manj prenašamo virus. Če jaz zbolim za gripo, mi ne bo hudega, a moja odgovornost tudi je, da varujem svoje paciente in virusa ne trosim naokoli.
Cepivo je varno in učinkovito. Pri starejših je učinkovitost cepiva nekoliko nižja, zato je toliko bolj pomembno, da jih ostali zaščitimo. Učinkovitost cepiva lahko niha, ker se cepivo sestavi tako, da se vanj vključi seve, za katere se predvideva (glede na sveže podatke iz druge poloble), da bodo prevladovali v prihajajoči sezoni. Npr. v trenutni sezoni se cepivo in prevladujoči sevi ne ujemajo v celoti, a brez dvoma preprečujejo težji potek, kjer konča človek na intenzivi ali v grobu.
Zdaj, racionalni ljudje se cepijo in s tem ščitijo sebe in bolj ranljive – na Zahodu nič novega. A v Sloveniji smo razvili subkulturo ljudi, ki se je skregala z racionalnostjo. Že med covidom je na površje priplavala skupina ljudi, ki so naenkrat vedeli več od vseh nas, ki se s temi pojavi profesionalno ukvarjamo. Običajno gre za jezne in neuspešne osebe, ki svoj občutek manjvrednosti zdravijo tako, da “vedo” več kot znanstveniki sami. Tako so kar naenkrat pomembni, ker vedo za zarote, ki jih na skrivaj kujemo zdravniki, da lahko s čipi iz cepiv ljudem sledimo do Spara in nazaj v blok. Kar je bilo meni presenetljivo je število medicinskih sester in bolničarjev, ki ne samo, da se ne cepijo (in s tem ogrožajo svoje paciente), ampak aktivno širijo proticepilske zmote in zarote. Zadnjič, ko smo cepili v domu starejših, je neka negovalka glasno rekla, da se ona že 40 let ni cepila in da je jaz, infektolog, ne bom učil o okužbah. Hm, ok.
Če bi ta odločitev vplivala zgolj nanjo in na njeno zdravje, bi sprejel, saj gospa odloča o sebi. A velik problem pri tem je, da ta dotična negovalka ne nosi posledic za svoje početje, nosijo jo njeni pacienti. Če se ona ne cepi, ne bo zbolela za hudo obliko. Tam se njeno majhno razmišljanje konča. Da pa prenaša to na stanovalce, ki nato zbolijo in pridejo umret v bolnišnico, niti ne pomisli ali ji je vseeno.
Če se zdaj prestavimo v prostore urgentnega centra boste videli, da je te dni gneče veliko več kot običajno. Pacienti večinoma kašljajo in težko dihajo. Velika večina ni cepljena proti gripi. In so svetovno šokirani ko je test na gripo pozitiven ali ko respiracijska insuficienca zahteva hospitalizacijo. Čeprav je gripa vsako leto so mislili, da se jih to ne dotakne. Ali na zaščito sploh niso pomislili, ker še nikoli niso tako zelo zboleli. Ali ni bilo časa. Ali pa se je sosed enkrat cepil za gripo in ga je potem avto povozil, zato se ne cepijo. Izgovorov je za celo knjigo, a rezultat je isti: zmanjka postelj v bolnišnici in urgentni centri pokajo po šivih.
Zdravstveni sistem je utrujen, to ni nič novega. Vlada bije boj proti zdravstvenim delavcem in jih hoče kontrolirati, pokoriti. Zdr. delavci se ne pustijo in odidejo iz javnega sistema, tako v zasebništvo kot v tujino ali preprosto zmanjšajo svoj angažma iz 150 % na zakonskih 100. Namesto, da bi uporabili vse razpoložljive kapacitete, si vlada izmišljuje boj med javnim in zasebnim, ki ga v realnem svetu sploh ni. Medtem pa se prebivalstvo stara in nima osebnega zdravnika oz. čaka nanj v dolgih vrstah, za katere jim je vse bolj jasno, da jih umetno vzdržuje vlada s svojimi ukrepi. Posledično je zdravnikov in sester vsako leto manj, bolnih pa več. In ko pride vrh epidemije, nimamo kadra, ki bi zdravil in zmanjkuje priključkov za kisik, ker prihajajo vsi naenkrat.
Namesto, da bi uporabili vse razpoložljive kapacitete, si vlada izmišljuje boj med javnim in zasebnim, ki ga v realnem svetu sploh ni. Medtem pa se prebivalstvo stara in nima osebnega zdravnika oz. čaka nanj v dolgih vrstah, za katere jim je vse bolj jasno, da jih umetno vzdržuje vlada s svojimi ukrepi
Te težave bi lahko preprečili in tudi ta del je preprost
Pred sezono gripe, če ste v stiku z ranljivo populacijo ali ste sami kronični bolnik, se cepite. Če ste zdravstveni delavec, se sploh cepite (ne razumem, kako še ni obvezno). Če pa ste bolni, nosite masko ko greste med ljudi in ne širite svoje bolezni naprej.
Vse več je vrhunskih zdravstvenih delavcev, ki ob teh vladnih napadih gredo delat “samo popoldne”, pri čemer zapustijo slabo plačano dopoldansko službo v javnem zavodu, zaradi česar podplačan in slabo organiziran javni sistem izumira. Vredno je premisliti, ali ima kdo sploh pravico, da drugemu zapoveduje, kako naj živi – mimogrede, nima je. V grobem velja: če vaš zdravnik dela dopoldne in popoldne, bo naredil več kot samo dopoldne.
Sedaj gledamo posledice v obliki odgnanega kadra in vse daljših vrst ter razcveta nekontroliranega balkaniziranega vzporednega zdravstva
Trenutna organizacija v zdravstvu je tudi izbira – izbira te vlade, ki je načrtno šla v “totalno vojno” (s tem izrazom je bivši minister grozil sindikalistu Fidesa) proti zdravstvenim delavcem. Sedaj gledamo posledice v obliki odgnanega kadra in vse daljših vrst ter razcveta nekontroliranega balkaniziranega vzporednega zdravstva. Če je to stanje izbira vlade, je sprememba tega povsem vaša izbira – 22. marca gremo na volitve.
Komentirajo lahko naročniki