Tipični primer, kako država zaradi višjih davkov pobere manj denarja: velika razlika med tržnimi in prijavljenimi najemninami stanovanj

15. 6. 2025, 10:26

4 minute branja
Deli

Na spletu se je pojavila nova aplikacija lokacija.si, ki uporabnikom omogoča vpogled v podatke o cenah nepremičnin, med drugim pa tudi o prijavljenih najemninah za posamezna stanovanja. Pri podjetju za portalom zagotavljajo, da gre za javno objavljene podatke, ki pa so jih predstavili na preglednejši način. 

Primerjava tržnih cen najemnin s portala nepremicnine.net, s prijavljenimi najemninami kot jih lahko vidimo na lokacija.si, kaže na velike razlike med realnim in prijavljenem stanjem.  

Uporabnica novega portala, ki je analizirala podatke za 10-nadstropni blok v ljubljanski Šiški, je bila šokirana. 

Da so prijavljene najemnine neverodostojne, je že pred leti priznala tudi Geodetska uprava sama, saj najemodajalci pogosto prijavijo nižje najemnine od resničnih. 

Nekaj primerov

Z aplikacijo smo se poigrali tudi sami, in opazili velikanske razlike med tržnimi ter prijavljenimi cenami na isti lokaciji, v isti stavbi ali celo isto stanovanje.  

Vir: posnetek zaslona
Vir: https://lokacija.si/vred/?id=1433789616310344
Vir: posnetek zaslona
Vir: https://lokacija.si/vred/?id=1438625212614736
Vir: posnetek zaslona
Vir: https://lokacija.si/vred/?id=681989555242801

Visoki davki + nizka moralnost = nižje prijavljene najemnine ? 

Kot nam je povedal nepremičninski posrednik Alen Komić iz agencije ABC nepremičnine, gre za zelo pogost problem. Sami so opazili, da je bilo – ko je vlada Janeza Janše znižala davek od oddajanja premoženja v najem – normalno prijavljenih pogodb veliko več kot prej, pa tudi kot kasneje ko se je davek znova zvišal. 

Davek za najemnine od 1. 1. 2023 znaša 25 %. V letu 2022 je davek znašal 15 %, v letih 2020 in 2021 je davek znašal 27,5, pred tem pa 25 %.

Kako problem rešiti? Nižji davek je verjetno odgovor, ki se ponuja sam. Povečanje inšpekcijskega nadzora bi nedvomno pripomoglo, a zaradi pomanjkanja kadra je to težko izvedljivo. Tudi pregledno predstavljene informacije kot jih ponuja obravnavani portal, bi lahko pripomogle, da bi se ljudem odprlo oči, da je uradno prikazano stanje skregano z realnostjo. 

Komić tudi poudarja, da je, ko naredijo najemno pogodbo, vse normalno, a tega, kaj najemodajalci prijavijo na FURS (če sploh), sami ne vedo. Konec koncev gre tu za obvezo in dolžnost najemodajalcev. 

Pravnik in davčni svetovalec Ivan Simič podobno poudarja, da mora vsak prijaviti dejansko najemnino. Če jih bo odkrila davčna uprava, jih bo pač obdavčila za nazaj. Sam vidi rešitev v delu na morali ljudi – ljudje morajo biti moralni in prijaviti ter plačati vse. 

FURS okrepil aktivnosti, kazni do 5000 evrov

Slovenske novice so medtem nedavno poročale, da so jim pri FURS pojasnili, da področju neprijavljenih dohodkov iz oddajanja nepremičnin namenjajo posebno pozornost. »Finančna uprava tveganju, da lastniki nepremičnine oddajajo v najem, a dohodkov iz tega naslova ne prijavijo Finančni upravi, posveča večjo pozornost, saj je okrepila aktivnosti, tudi s prisotnostjo uslužbencev, ki izvajajo nadzor na terenu.« 

Zavezanec, ki ne odda napovedi, je lahko kaznovan z globo od 250 do 400 evrov. Če pa v napovedi navede napačne ali neresnične podatke, lahko kazen znaša od 400 do 5.000 evrov, poleg tega se mu zaračuna še dodatna davčna obveznost. 

Nepravilnosti pogosto zaznajo na podlagi prijav najemnikov, sosedov, lastnih podatkov, informacij drugih organov in na podlagi podatkov, ki jih pridobijo v postopkih nadzora, kot so podatki o porabi elektrike, vode in drugih storitev, ki nakazujejo, ali je stanovanje v resnici naseljeno, ali prazno, kot se prikazuje.