V bruseljski četrti Anderlecht je v torek ob pol enih ponoči odjeknilo več strelov, ki so zadeli stanovanjsko hišo in parkirana vozila. Enajstletna deklica, ki je spala v svoji sobi, je bila lažje ranjena zaradi razbitega stekla iz okna. Nemudoma je prijela zdravniško oskrbo v bolnišnici, posebna policijska služba za žrtve pa je njej in njeni družini nudila psihološko.
Na kraju dogodka so preiskovalci našli 15 tulcev, v fasadi in avtomobilih pa več lukenj od krogel. Po poročanju tožilstva sta dva osumljenca pobegnila s skuterjem. Preiskava poteka zaradi suma poskusa umora, s strani policije pa uporaba jurišne puške ni bila uradno potrjena.
Incident se je zgodil na trgu Alphonse Lemmensplein v okrožju Kuregem. Lokalni mediji BX1 in Bruzz sta novico prva objavila, potrdila pa sta jo župan Anderlechta Fabrice Cumps in bruseljsko tožilstvo.
Bruselj beleži porast streljanj, povezanih s trgovino z drogami, letos že 57 primerov, lani 63, v Anderlechtu 63 samo v letu 2024 (43 % več kot 2023). Oblasti razpravljajo o možni napotitvi vojske na ulice, kot po terorističnih grožnjah 2015. Umori v mestu dosegajo 3,19 na 100.000 prebivalcev, kar Bruselj uvršča na neslavno drugo mesto v EU. Nek preiskovalni sodnik iz Anderlechta je v anonimnem pismu zapisal, da so se v Bruslju ukoreninile mafijske strukture in da je Belgija de facto postala narko-država.
Glavni razlog za bruseljski kaos je množična migracija iz tretjega sveta, predvsem iz Maroka, Turčije, subsaharske Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer prevladujejo muslimanske skupnosti. Te skupine, ki predstavljajo do 40 % prebivalcev brez EU-državljanstva, so v četrtih kot Molenbeek in Anderlecht oblikovale vzporedne družbe z visoko stopnjo getoizacije. Neuspešna integracija, kombinirana z liberalno politiko odprtih vrat, je privedla do eksplozije drogeraškega kriminala in obračunov tolp, podobno kot v Parizu, Stockholmu ali Rotterdamu.
Naročniška vsebina
Pametni se učijo na tujih napakah, medtem ko neumni čakajo na lastne.
Preberite še:
Komentirajo lahko naročniki