Včeraj je bil v oddaji Soočenje z Buxantom na Belgijski televiziji RTL info gost predsednik frankofonskih liberalcev (fr. Mouvement réformateur, MR) Georges-Louis Bouchez. Z novinarjem Martinom Buxantom sta med drugim govorila o streljanjih v Bruslju, ki jih je bilo letos poleti 20. Predlog MR in njihovega notranjega ministra Bernarda Quintina je, da bi na ulice Bruslja za umiritev razmer poslali vojsko.
Belgijska vojska je bila prvič napotena na Bruseljske ulice novembra 2015 po terorističnem napadu v Parizu.
Mesto, kjer domujejo tudi institucije Evropske unije, se zadnja leta sooča s skokovitim porastom uličnega kriminala, povezanim s preprodajo drog in drugimi kriminalnimi aktivnostmi. Leta 2023 je bilo v Bruslju zabeleženih približno 3,19 umorov na 100.000 prebivalcev, kar je druga najvišja stopnja v EU, takoj za Latvijo.
Bouchez je povedal, da je bilo od leta 2024 samo v Anderlechtu, jugozahodnem delu Bruslja, 63 primerov streljanja (43 % porast glede na leto prej in 59 % glede na leto 2022), zato se v MR zavzemajo za hitro napotitev vojske, ker je ukrepanje nujno. Vojsko bi napotili na tako imenovane “vroče točke” (nekatere postaje podzemne železnice, Peterbos, Molenbeek), kjer bi uvedli mešane patrulje skupaj s policijo.
MR poziva tudi k preverjanju obsodb strelcev. “Če si danes vodja kriminalne organizacije v Belgiji, dobiš kazen največ 10 let. To pomeni, da boš po treh letih na prostosti. V drugih evropskih državah je kazen pogosto dvakratnik naše,” je povedal Bouchez.
V zadnjih letih se je varnostna slika Bruslja močno zaostrila. Medtem ko so spletne prevare in vlomi v domove v upadu, pa se mesto vse bolj sooča z nasiljem, povezanim s trgovino z drogami.
V četrtih, kot so Anderlecht, Saint-Gilles in Molenbeek, se odvijajo obračuni med tolpami, ki pogosto privedejo do streljanj s smrtnimi izidi. Po uradnih podatkih je Bruselj leta 2023 dosegel drugo najvišjo stopnjo umorov v Evropski uniji. Samo v prvi polovici leta 2025 je bilo zabeleženih že 57 streljanj, medtem ko jih je bilo lani v celem letu 63, kar je še vedno 59 % porast glede na dve leti poprej..
Obenem naraščajo tatvine iz žepov in ropi, medtem ko so napadi z nožem ostali na visoki, a stabilni ravni. Statistike kažejo, da se prebivalci podnevi še počutijo razmeroma varne, ponoči pa občutek varnosti močno upade.
Na vprašanje ali je to vloga vojske je Bouchez odgovoril z vprašanjem: “Se vam na zdi, da se moramo na streljanja z vojaškim orožjem odzvati s povečanjem varovanja?” Opozoril je tudi na to, da je kriminal, ko je bil premier Charles Michel, ki je bil takrat tudi vodja MR, in je na ulice napotil vojsko, upadel. Tudi Belgija dviguje svoj obrambni proračun, kar Bouchez vidi kot dodaten argument: naj se z dvigom sredstev dvigne tudi misija služenja narodu.
Komentatorji, ki opozarjajo, da je porast streljanj posledica neuspele integracije številnih – tudi ilegalnih – priseljencev, idejo o tem, da bi policiji pomagala tudi vojska, pozdravljajo. Kritiki pa pravijo, da gre za idejo v slogu Donalda Trumpa, ki je v Washington DC napotil nacionalno gardo, nedavno pa je napovedal, da bi podobno lahko naredil tudi v Chicagu in New Yorku.
Na Bouchezovo izjavo je na X-u opozoril Delov dopisnik iz Bruslja, Peter Žerjavič.
Zaradi vse več obračunov s streljanjem v problematičnih delih Bruslja prvi predlogi, tudi notranjega ministra, da bi na ulice, kot po terorističnih napadih, napotili vojsko. https://t.co/WUQBtwOuA6
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) September 1, 2025
Za razumevanje, kaj se dogaja v Bruslju, je treba najprej povedati naslednje:
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki