Zaradi otroških tolp na Švedskem znižujejo kazensko odgovornost na 13 let. Enako v Sloveniji?

Švedska se pripravlja na sprejem zakonodaje, ki bo kazensko odgovornost s 15 let znižala na 13 let v primerih resnih kriminalnih dejanj. Država se namreč že leta spopada z naraščajočim številom otrok, ki jih tolpe novačijo za izvajanje nasilnih kaznivih dejanj, saj ti zanje kazensko ne odgovarjajo.

Premier Ulf Kristersson je dejal, da otroke »kriminalne mreže neusmiljeno izkoriščajo za huda kazniva dejanja. Za zaščito teh otrok in njihovih potencialnih žrtev bo vlada odločno ukrepa proti tej vrsti izkoriščanja.«

Sedanja vlada je prišla na oblast leta 2022 z obljubo, da se bo učinkovito spopadla z organiziranim kriminalom. Če bo zakon sprejet, bo začel veljati to poletje, uporabljal pa se bo le za “najhujša kazniva dejanja”, kot so umor, poskus umora, bombni napadi s hujšimi posledicami, kazniva dejanja z orožjem s hujšimi posledicami in posilstva s hujšimi posledicami. Prav tako razmišljajo o uvedbi starostnih omejitev na družbenih omrežjih, saj jih tolpe uporabljalo za novačenje mladih v kriminal.

Podatki švedskega nacionalnega sveta za preprečevanje kriminala kažejo, da se je število registriranih kaznivih dejanj, povezanih z osumljenci, mlajšimi od 15 let, v zadnjem desetletju podvojilo.

Kritike

Na napovedano spremembo zakonodaje letijo kritike in nasprotovanje iz različnih strani. Policijske organizacije opozarjajo, da obstaja veliko tveganje, da bodo kriminalne združbe enostavno začele novačiti otroke mlajše od 13 let. Prav tako opozarjajo, da zaporniški sistem ni opremljen za ravnanje s tako mladimi prestopniki in da bi njihovo pridržanje lahko kršilo otrokove pravice.

Minister za pravosodje Gunnar Strommer jim odgovarja, da se je seznanil s kritikami zakona in da jih razume, a da so razmere vse bolj urgentne. Pravi, da je »država v izrednih razmerah in da je ustavitev izkoriščanja otrok v kriminalnih mrežah ključna naloga za vlado.«

Tudi pri nas se sprejema nova zakonodaja

V Sloveniji velja zakonodaja, da otroci do 14. leta starosti niso kazensko odgovorni. Pri nas trenda kriminalnih tolp, ki bi novačile mlajše mladoletnike, sicer nimamo, nas pa vsake toliko pretrese intenzivnost kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mlajši mladoletniki. Pa naj gre za medvrstniško nasilje, spolne zlorabe, rope ali nasilje do starejših ali celo živali.

Ministrstvo za pravosodje je prav v teh dneh obravnavalo predlog zakona, ki po besedah ministrice Andreje Kokalj “krepi osebno odgovornost teh mladoletnikov. S tem jim pomaga na poti rehabilitacije in reintegracije ter preprečuje ponavljanje kaznivih dejanj. Predlog uvaja zgodnjo pripravo strokovne individualne ocene mladoletnika, ki bo državnemu tožilcu in sodišču omogočila bolj prilagojeno in utemeljeno odločanje. Zakon hkrati predvideva vzpostavitev posebnega centra za mladoletnike, kjer bodo strokovnjaki obravnavali zahtevnejše primere, predlagali ustrezne programe, razširili nabor sankcij ter v obravnavo aktivneje vključili tudi starše.

Kot je za Radio Slovenija poudarila Katja Filipčič s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je pri kriminalu mladoletnih ključna hitra obravnava: “Če hočemo doseči namen obravnavanja in spreminjati vedenjske vzorce mladostnika, je potrebna obravnava neposredno ali vsaj zelo hitro po dejanju.” 

Tudi strokovnjak za vzgojo iz Univerze Alma Mater Sebastjan Kristovič je mnenja, da je posodobitev zakonodaje na tem področju nujna:

pic.twitter.com/GSZUkYzakn

— Spremljamo (@spremljamo_tw) January 28, 2026

Znižanje starosti za kazensko odgovornost je skrajni ukrep

Tudi pri nas že dlje časa slišati pozive, da bi se naj kazenska odgovornost spustila nižje, in sicer z argumentom, da če je otrok zmožen storiti kazniva dejanja, je zmožen zanje tudi odgovarjati.

Kriminalist Robert Tekavec opozarja, da stvari niso tako preproste in je mnenja, “da znižanje starosti za kazensko odgovornosti ne bi prispevalo k večji varnosti. Kolegi iz držav, kjer imajo nižjo starost, ko govorimo o odgovornosti za kaznivo dejanje, v nekaterih primerih to uporabljajo le za najhujša kazniva dejanja. Dejansko obstajajo evropske smernice, ki govorijo o tem, da otrok, mlajši od 14 let, možganov še nima dovolj razvitih, da bi se v polnosti zavedal svojih dejanj.”

Kot še poudarja, je odgovornost za kriminaliteto mladih širša kot zgolj osebna: “Vsak novorojenček se rodi brez težnje po izvrševanju kaznivih dejanj ali po odklonskem ravnanju, razen če kasneje med odraščanjem temu botruje kakšna bolezen ali motnja. Večinoma so potem vzgojeni tako s strani staršev, še bolj pa s strani družbe.”