Je Trst še varen? Po novih pretepih v mestu spregovoril tržaški Slovenec

Ko smo v soboto pisali o mladostniških tolpah, nočnih pretepih in vse pogostejšem občutku nelagodja v Trstu, si nismo mislili, da bo zgodba tako hitro dobila nadaljevanje. Že v noči na nedeljo je v mestu znova počilo: v okolici piazze Venezia se je stepla skupina mladih, posredovati so morali policisti in karabinjerji, udarce pa naj bi prejel tudi gostinec, ki je poskušal umiriti razmere.

Na vprašanje ali je mesto, ki za Slovence še vedno velja za mesto kave, nakupov, sprehoda ob morju in sobotnih izletov, še varno, nam je pomagal odgovoriti novinar in urednik zamejskega Primorskega dnevnika Aljoša Fonda.

Naš prvi članek o mladostniških tolpah, pretepih in pojavih, ki jih italijanski mediji opisujejo kot “baby gang”, je bil objavljen v soboto. Le nekaj ur pozneje, okoli 23.30, je v Trstu znova prišlo do nasilnega incidenta. Po poročanju italijanskih medijev se je v noči s sobote na nedeljo v bližini piazze Venezia, med via del Lazzaretto Vecchio in via dei Burlo, stepla skupina približno desetih mladih. Leteli naj bi udarci in brce, del vpletenih pa se je pred prihodom policije razbežal. Posredovali so pripadniki mobilne enote državne policije in več patrulj karabinjerjev. Ena oseba naj bi utrpela lažje poškodbe obraza, v dogajanje pa je bil po navedbah lokalnih medijev vpleten tudi lastnik Osterie Salvagente, ki naj bi poskušal umiriti razmere in bil pri tem zadet oziroma udarjen.

Dogodek je pomemben tudi zato, ker se ni zgodil nekje na obrobju mesta, ampak v območju, ki je že več tednov sinonim za napetosti tržaške nočne scene. Po intervenciji naj bi karabinjerji območje nadzorovali do približno pol tretje ure zjutraj. Lokalni mediji so ob tem zapisali, da je bilo to prvič, da je bila ulica, ki je bila že večkrat prizorišče nasilnih epizod, varovana s stalno karabinjersko prisotnostjo. 

Istega dne, v soboto okoli 19. ure, je policija posredovala tudi na piazzi della Libertà, v bližini tržaške glavne železniške postaje. Po navedbah prič naj bi se tam stepla dva moška maroškega porekla. Eden naj bi jedel, drugi naj bi ga izzval, prepir pa se je po žaljivkah hitro sprevrgel v fizični obračun. Prisotni so opisovali, da sta bila oba v stanju psihofizične spremenjenosti, domnevno zaradi alkohola ali drog. Posredovali so policisti in karabinjerji in enega od moških vklenili.

Ta dogodek ni enak nočnemu pretepu pri piazzi Venezia. Toda skupaj kažeta na širši problem: več območij v Trstu postaja prostor ponavljajočih se konfliktov, policijskih intervencij in nelagodja med prebivalci.

Iz piazze Garibaldi prihajajo pritožbe stanovalcev in gostincev, ki opozarjajo, da je ponoči vse težje normalno živeti ter da tega ne morejo več trpeti. Eden od prebivalcev je v pismu lokalnim redakcijam zapisal, da je “že mesece nemogoče spati”. Opozarja na glasno glasbo, kričanje, zadrževanje skupin ljudi na trgu in po njegovem mnenju neučinkovit nadzor, ki naj bi bil preveč osredotočen na dnevne ure, medtem ko se najhujše dogaja ponoči. Prebivalec kritizira tudi mestno oblast, ker naj bi več pozornosti namenjala urejanju reprezentativnih delov mesta, medtem ko naj bi bila piazza Garibaldi, zgodovinsko in živahno območje Trsta, prepuščena hrupu, neredu in nočnemu pritisku.

Sociološki problem: “Ob pomanjkanju družinskih temeljev in okvirov postane glavno “varovalo” pred osamljenostjo skupina vrstnikov”

Novinar in Urednik Primorskega dnevnika in Tržačan Aljoša Fonda je potrdil naše pisanje, da v Trstu ne gre za spopade med tujci in domačini. “Skupine mladih so pogosto mešane (Italijani, tujci, druga generacija priseljencev), do pretepov pa najpogosteje prihaja med znanci, torej v sklopu enega in istega okolja. Drugo poglavje so nasilni dogodki, ki se dogajajo recimo pred železniško postajo, kjer se zbirajo migranti z balkanske poti: to načeloma niso mladoletni, ampak mladi odrasli, ki imajo za sabo težke zgodbe, tudi med samimi Pakistanci ali Afganistanci pa imamo izkoriščane in izkoriščevalce,” pravi Fonda.

Dodaja, da je problem predvsem socialne narave, saj veliko mladih preživlja dneve brez pozornosti odraslih, ki zanje nimajo časa. “Ob pomanjkanju družinskih temeljev in okvirov postane glavno “varovalo” pred osamljenostjo skupina vrstnikov, katere pripadnik moraš biti, zato pa moraš biti ostalim všeč – in se obnašati tako kot oni,” o razlogih za porast nasilja med mladimi pravi Fonda. Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da neka skupnost razpolaga z dejavnostmi in centri (športnimi in kulturnimi društvi) za mlade, da ti ne preživljajo dnevov sami na cesti v dolgčasu. “V te kulturne in športne sredine se lažje vključujejo t. i. avtohtoni prebivalci. Slovenci jih imamo na Tržaškem kot veste cel kup, zato je zanje vse skupaj enostavnejše. Eni mladi se že od rojstva počutijo del neke skupnosti, drugi se pogosto počutijo same na svetu. Kdor nima za sabo neke trdnejše vezi s krajevno skupnostjo oziroma z mestom, v katerem odrašča (denimo, ker je njegovo sorodstvo na drugem koncu sveta), je gotovo bolj podvržen občutku odtujenosti. Seveda pa so lahko odtujeni tudi domačini, iz družinskih in osebnih razlogov,” pravi tržaški novinar in urednik.

V Trstu je po ocenah strokovnjakov ta odtujenost v zadnji generaciji bolj poudarjena, precej podobno pa je marsikje po svetu. “Policija denimo poudarja, da so skupinice mladih nasilnežev težko opredeljive, nimajo neke hierarhije, člani se menjujejo. Varnostni in sodni organi opravljajo svoje delo, obenem pa opozarjajo, da je problem predvsem sociološki. Kar pomeni, da terja bolj preventivne kot pa represivne pristope. Vzgojo, integracijo, vključevanje. Žal se krajevne oblasti v Trstu na integracijo tujih državljanov pogosto požvižgajo,” še dodaja Fonda.

Trst velja kljub vsemu še vedno za varno mesto, tudi naš sogovornik pravi, da se v mestu počuti absolutno varnega. “Ne opažam, da bi kdo denimo okradel kakega turista, pa čeprav je slednjih ogromno. Brez skrbi se sprehajajo po mestu podnevi in ponoči, tako kot domačini,” poudarja in območju za italijansko mejo nastavlja prepotrebno ogledalo: “Vsako območje ima svoje problematike, po poročilih policije in pripovedih znancev je recimo na Koprskem in na slovenski strani Krasa več težav z zasvojenostjo z drogami.”