Vlada Republike Slovenije je nedavno potrdila predlog spremembe zakonodaje za osnovne šole. Z njim želi, kot pravi sama, izboljšati digitalne kompetence, vzgojno delovanje in varnost.
👩🏫 S predlagano spremembo zakonodaje želimo v osnovnih šolah izboljšati digitalne kompetence, vzgojno delovanje šol in varnost.
Med ključnimi spremembami so:
🖥️ uvedba novega predmeta informatika in digitalne tehnologije
📵 omejitev uporabe elektronskih naprav v šoli
🛡️ jasnejši… pic.twitter.com/eQRoXdTXmE— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 12, 2025
To, da je vlada končno zagrizla v to kislo jabolko, je povzročilo več dejavnikov. Najprej dolgoletna poročila s šolskega terena, da je stanje slabo in da je kakovostno vzgojno-izobraževalno delo pogosto onemogočeno. Nadalje spoznanje, da se pravice brez odgovornosti pogosto izrodijo. In seveda tudi povsem praktični dogodki hudega medvrstniškega nasilja in pomanjkanje orodij, da bi šole lahko ukrepale, ki so sprožili ogorčenje in pritisk javnosti, da naj država končno že bolje uredi to področje.
Kakšne so novosti?
Prva novost je uvedba novega obveznega predmeta informatika in digitalne tehnologije. Druga je omejitev uporabe elektronskih naprav v šoli. Uvajajo se tudi jasnejši postopki za zagotavljanje varnosti in obravnavo kršitev ter strožja pravila šolskega reda in ukrepi ob neopravičenih odsotnostih.
Nekoliko se omejujejo možnosti za zlorabljanje pravic učencev in staršev, ki svojim otrokom dajejo potuho. Predvsem glede izostajanja od pouka, ocenjevanja in vzgojnih opominov. Po novem predlogu razrednikom ne bo treba več v nedogled prositi staršev, naj vendar že napišejo opravičilo. Tudi izogibanje ocenjevanju z izostajanjem od pouka ne bo več tako enostavno.
Učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje sošolcev, bo po novem mogoče prešolati brez soglasja staršev, vzgojni opomin pa bo veljal eno leto in ne le do konca šolskega leta.
Poenostavljeno, pri vzgojno disciplinskih težavah bo imela šola po novem več pravic in pristojnosti.
Akademiki s Filozofske fakultete proti: gre za grobe posege v pravice učencev
S omenjenimi spremembami zakonodaje se ne strinjajo v Zvezi društev pedagoških delavcev, ki ji predseduje dr. Danijela Makovec Radovan., profesorica s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, habilitirana za poklicno pedagogiko in andragogiko ter za didaktiko in kurikularne teorije. Še pred sprejetjem zakonodaje so pripravili peticijo in v njej izrazili svoje nestrinjanje. Ministrstvu očitajo, da želi biti všečno in da šolam nepremišljeno daje policijska pooblastila. Kot so zapisali v peticiji, menijo, da gre »za grobe posege v pravice učencev (do šolanja in do osebnega pregleda ter začasnega zaseganja otrokove lastnine).«
Dodajajo še, da »se uvaja kulturo reševanja konfliktnih dogodkov, ki je značilno birokratska, s čimer se v delovanju šole izgublja vzgojna komponenta.«
Kot je na posvetu prejšnji mesec dejal še en profesor s Filozofske fakultete, dr. Robi Kroflič, se spremembe dogajajo »v ozračju moralne panike, ki ni najbolj ugodna okoliščina za premišljene ukrepe.«
Pedagoška stroka je tudi proti uvajanju novega obveznega predmeta, za katerega ni jasno, kakšni naj bi bili cilji in vsebinska zasnova le tega niti to, kdo naj bi predmet poučeval, kar je ob pomanjkanju učiteljev pomembno vprašanje.
Peticijo, ki sicer ne obravnava le zakona o osnovni šoli, pač pa prinaša (številne tudi upravičene) pomisleke glede celotne spremembe zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja (tudi vrtcev, srednjih in visokih šol ter šolske inšpekcije), je do danes podpisalo 2143 ljudi.
Ravnatelji, starši: Spremembe niso popolne, a gredo v pravo smer
Tisti, ki delajo na terenu, akademikom odgovarjajo, da iz svojih kabinetov ne vidijo realnega stanja in da se ladja potaplja.
Ravnateljica Osnovne šole Šmarje – Sap Pavlina Antolič je za naš portal povedala: »Vsi, ki v praksi delamo z otroki, pozdravljamo te spremembe. Niso še popolne, vsekakor pa gredo v pravo smer. Zakon se odziva na konkretne razmere v šolah, kjer imamo največ težav na vzgojno-disciplinskem področju. Opažamo namreč, da je, zaradi nediscipliniranosti otrok pouk vedno težje izvajati. Pozdravljamo tudi to, da je v zakonu jasno določeno, kaj je tisto hudo dejanje, zaradi katerega lahko šola takoj vzgojno ukrepa.«
Podobnega mnenja so tudi v Zvezi aktivov svetov staršev, kjer pozdravljajo večino predlaganih sprememb in dopolnitev, želijo pa, “da se nov obvezni predmet Tehnika in digitalne tehnologije uvede že v obdobju, ko se učenci prvič (intenzivneje) srečujejo z digitalnimi napravami.” To je po njihovem mnenju že v 5. razredu, zato se jim zdi “uvedba predmeta šele v 7. razredu, ko otroci že lahko privzamejo nekatere slabe prakse s področja teh naprav, prepozna.”
Vendarle prihaja omejitev elektronskih naprav v šolah
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki