Sodišče: Meta in YouTube odgovorna za zasvojenost mladih. Kaj pa krivda staršev?

Sodišče v ameriški zvezni državi Kaliforniji je tehnološka velikana Meta (Instagram, Facebook) in YouTube (Google) spoznala za odgovorna za zasvojenost mladih z družbenimi omrežji ter jima naložila odškodnino. Ocena sodišča je, da so platforme namenoma zasnovane tako, da povzročajo odvisnost in posledično lahko tudi duševne težave. 

Čeprav gre za prelomno odločitev, ki bi lahko odprla vrata novim tožbam proti družbenim omrežjem, pa se sodba izogiba odgovornosti pri starših. Namreč. Otroci se z zasloni ne rodijo, ampak jim jih ponudimo odrasli. Če danes otroci ure in ure gledajo v telefone, je to predvsem zato, ker to počnemo tudi starši in isto prakso dovoljujemo otrokom. 

Kdo je otroka navadil na digitalne naprave?

Zgražanje nad mladimi, ki da samo bulijo v telefone, ki da se ne znajo več igrati, se družiti, kakšne ušpičiti,  … je v zadnjih letih postalo del naše folklore. Pa je krivda za takšno stanje res pri otrocih?

Ne, sploh ne.

Otroci pravzaprav sploh niso problem. Noben od njih se ni rodil s telefonom v roki. Problem smo mi odrasli. Otrok bi zlagal kocke in listal knjigice, vozil avtomobilček in oblačil punčke … če ne bi od rojstva dalje gledal svojih staršev s telefonom v roki. In sklepal, da gre za ultra pomembno in zanimivo stvar. Celo bolj pomembno kot je on sam, če mama toliko časa gleda v telefon in če ati na igrišču samo bežno dvigne pogled, ko se otrok spusti po toboganu. Otroku je pomembno to, kar je pomembno nam. Kot smo ga navadili na gosto hrano in kahlico, smo ga navadili tudi na telefon. Otrok posnema nas.

Zato ne bo dovolj, da sprejmemo priporočila o omejevanju pametnih naprav za otroke. Sprejeti bomo morali tudi družbeni dogovor, da telefoni niso namenjeni temu, da odrasli (kaj šele otroci), na njih preživljamo svoj prosti in družinski čas.

Seveda je dejstvo, da so pametne naprave bolj kvarne za razvijajoče se otroške možgane in motoriko kot so kvarne za nas smo otroštvo preživeli z igro v peskovniku in knjigami.

Otrok bi zlagal kocke in listal knjigice, vozil avtomobilček in oblačil punčke … če ne bi od rojstva dalje gledal svojih staršev s telefonom v roki.

Točka preloma

Prišli smo do točke, ko samo opozarjanje na problematične dele novih tehnologij in njihovo nepravilno rabo ni več dovolj. Potrebujemo usklajen odziv. Treba jo bo urediti in tudi omejiti. Ne le njenih uporabnikov, temveč tudi njene ustvarjalce.

Digitalne tehnologije lahko primerjamo z reko. V svoji strugi je mogočna sila, ki lahko prinaša napredek in energijo, če jo znamo pravilno uporabljati. Če pa je ne obvladujemo in reguliramo se lahko razlije in povzroči poplave ter katastrofo. Toliko bolj v življenju otrok in mladih, ki telefon dobijo v roke še preden so uspeli zgraditi jezove.

Kje so rešitve?

Rešitve niso v prvi vrsti v tem, da zgolj prepovemo pametne naprave za otroke in mlade. To bo sicer dalo neko konkretno sporočilo staršem, vendar pa težave ne bo rešilo. Potrebno bo storiti dve stvari.

1. Potrebno bo regulirati starše

in jim dati jasno sporočilo, da škodijo sebi in otroku s tem, ko živijo svoje življenje na način, da je telefon njihov podaljšek. Da ni primerno, da so več časa na telefonu kot z otrokom (in zakoncem). Čas preživet na telefonu se da zelo preprosto preveriti in pogledati, če ga je bilo vsaj toliko z otroki in možem oziroma ženo.

To, da otrok preživlja svoj prosti čas na telefonu, je samo logičen podaljšek tega, da to počneta starša. Starši moramo torej najprej zregulitati sebe. Prizor otroka s telefonom bi moral postati družbeno nesprejemljiv. Tako kot prizor otroka s cigareto ali pivom.

2. Potrebno bo regulirati tehnološke velikane 

Epidemija zasvojenosti je že zdavnaj prerasla zgolj odgovornost staršev. Razmišljati o platformah novih tehnologij kot o nečem nevtralnem je zelo naivno. Zasnovane so namreč tako, da spodbujajo avtomatično in kompulzivno rabo.

Si predstavljate, koliko videov ali ‘shortsov’ bi pogledali, če bi morali sami klikniti nanje in se ne bi predvajali samodejno – veliko manj, kajne?

Treba bo zahtevati, da platforme prenehajo uporabljati mehanizme, ki so namenoma zasnovani za zadrževanje uporabnika čim dlje na zaslonu. Treba bo omejiti funkcije, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje in algoritmi, ki otrokom neprestano servirajo vedno novo vsebino. In predvsem bo treba od tehnoloških velikanov zahtevati enako odgovornost, kot jo ima vsaka druga industrija, kadar njen izdelek vpliva na zdravje in razvoj otrok (in odraslih).

Od tehnoloških velikanov je treba zahtevati enako odgovornost, kot jo ima vsaka druga industrija, kadar njen izdelek vpliva na zdravje in razvoj otrok.

Čas je za spremembe

V preteklih mesecih je nekaj držav sprejelo pomembne ukrepe glede uporabe pametnih naprav pri otrocih in mladih. Še več jih je napovedalo spremembo zakonodaje, saj raziskave kažejo na povezavo z zasvojenostjo, slabšo koncentracijo in slabšim duševnim zdravjem. Pomembno je, da le ta zadeva tudi tehnološke velikane, ki s svojimi platformami digitalno okolje oblikujejo in nadzorujejo.

Tudi aktualna slovenska vlada je pred tedni napovedala omejitev družbenih omrežij za otroke mlajše od 15 let. Ni povsem jasno, ali gre zgolj za predvolilni bombonček ali pa vlada dejansko pripravlja zakonodajo, saj je za zdaj potrdila le izhodišča za pripravo zakona. Vsekakor pa bo konkretno zakonodajo na tem področju kmalu potrebno sprejeti. Škoda bi bilo le, če bi bila zgolj kozmetična in ne bi zajela jedra problema.

Pobuda s pravo vsebino

V Inštitutu Integrum so v sodelovanju s številnimi strokovnjaki pripravili državljansko pobudo, ki problem naglašuje celostno in naj bo v pomoč pri sprejemanju nove zakonodaje, da bo le ta učinkovita. Vabljeni, da jo pregledate – razjasnila vam bo marsikatero dilemo in seveda podpišete.

Pobuda za varno in zdravo uporabo digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji

In še dobra novica za konec – če ste svojemu otroku in sebi močno omejevali pametne naprave … Če ste bili tisti čudak od starša, ki edini v razredu ne dovoli lastnega telefona … Če ste požrli negotovost, da otrok ni 24 ur na dan dosegljiv za vas … Če ste morali prenašati njegovo negodovanje in očitke o prikrajšanosti … Komentarje drugih staršev o otrokovi socialni izključenosti … Čestitke. Čas je pokazal, da ste dober starš, ki zna misliti s svojo glavo v dobro svojega otroka.