Kratka prekinitev stika s tehnologijo lahko prinese več, kot bi si mislili. To potrjuje obsežen eksperiment v Avstriji, v katerem je kar 72.000 otrok in mladostnikov za tri tedne odložilo mobilne telefone. Rezultati kažejo na opazne spremembe, tako v njihovem počutju kot vedenju.
“Jasno moramo sporočiti, da so družbena omrežja droga, saj mnogi še vedno menijo, da gre zgolj za slabo navado”, opozarja psihiatrinja s Stanforda, ki se ukvarja z medicino odvisnosti. Podobno opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki kot sta Miha Kramli in Sebastjan Kristovič.
V Sloveniji je na plodna tla padla padla pobuda o otroštvu brez telefona, ki povezuje starše, ki odlašajo uporabo mobilnih telefonov pri otrocih in tako blažijo vrstniški pritisk.
Po koncu izziva so se številni udeleženci vrnili k svojim napravam, kjer so jih pričakala tudi več sto neprebranih sporočil. A pomembnejše od digitalnega “zamujenega” časa so bile izkušnje, ki so jih pridobili brez ekranov. Mladi so znova odkrivali stare hobije, od ročnih del do športa. Nekateri so prvič po dolgem času posegli po pletilkah, drugi so se vrnili na teniška igrišča.
Ob tem so poročali tudi o večji umirjenosti in boljši samokontroli. Manj razdražljivosti in boljši odnosi z bližnjimi so bili med najpogosteje omenjenimi spremembami. Prav tako so se poglobile vezi s prijatelji in družino, saj so več časa preživeli v neposredni komunikaciji.
Pozitivne učinke so zaznali tudi učitelji. Po njihovih opažanjih so bili učenci pri pouku bolj zbrani, aktivnejši in vidno bolj spočiti. Razredna dinamika se je izboljšala, splošno razpoloženje pa je bilo bolj sproščeno.
Čeprav gre za časovno omejen eksperiment, rezultati odpirajo pomembno vprašanje o vplivu digitalnih naprav na vsakdanje življenje mladih. Ob vse večji prisotnosti tehnologije se tako znova potrjuje, da lahko že kratkotrajen odmik od zaslonov prispeva k boljšemu počutju in kakovostnejšim odnosom.
Ne znajo listati knjige
Naročniška vsebina
“Jasno moramo sporočiti, da so družbena omrežja droga”
Da spopadanja s težavo odvisnosti od družbenih medijev ne moremo prepustiti zgolj otrokom in njihovim staršem, pa je prepričana ameriška psihiatrinja Anna Lembke, s katero jo nedavno objavili intervju na MMC RTV Slovenija.
Profesorica s Stanforda opozarja, da družbena omrežja niso le zabava, temveč lahko delujejo kot zasvojljiva droga, zlasti za otroke in mladostnike. V intervjuju poudarja, da so platforme namenoma zasnovane tako, da uporabnike čim dlje zadržijo na zaslonu – z neskončnim drsenjem, obvestili in algoritmi, ki ponujajo vedno nove in vse bolj čustveno nabite vsebine.
Po njenih besedah digitalna raba postane problematična, ko preraste v »vztrajno kompulzivno uporabo kljub posledicam«. Znaki zasvojenosti so izguba nadzora, hrepenenje po uporabi, kompulzivnost in škodljive posledice, kot so anksioznost, depresija, osamljenost in pomanjkanje spanja.
Lembkejeva meni, da moramo »jasno sporočiti, da so družbena omrežja droga«, ter okrepiti izobraževanje, klinično obravnavo in regulacijo. To utemeljuje zelo neposredno in brez olepševanja: po njenem družbena omrežja niso problem le zaradi količine časa, ki ga vzamejo, ampak zato, ker delujejo po isti logiki kot druge zasvojljive “droge izbire” – sprožajo hrepenenje, izgubo nadzora in uporabo kljub škodljivim posledicam. In ker starši, šole in zdravstveni sistem prepogosto še vedno obravnavajo pretirano rabo platform kot slabo navado, ne pa kot resno tveganje za duševno zdravje, zlasti pri mladih, je po njenem potrebno v zvezi s tem javno uporabljati jasnejši jezik – od tod primerjava omrežij z drogo.
Ob tem profesorica poudari tri ravni ukrepanja. Prva je izobraževanje staršev in otrok o zasvojljivi naravi teh platform. Druga je klinična obravnava: zdravstveni delavci bi morali otroke sistematično spraševati, koliko časa preživijo na spletu, kaj tam počnejo in kakšne posledice že občutijo. Tretja pa je regulacija – od preverjanja starosti do omejevanja oglaševanja, sledenja in škodljivih oblikovalskih praks.
Slovenski projekt: »Počakajmo – otroštvo brez pametnih telefonov«
Kljub vse pogostejšim svarilom strokovnjakov glede škodljivih posledic kar 80 odstotkov slovenskih otrok do petnajstega leta že ima svoj pametni telefon.
Zato v Sloveniji zalet dobiva pobuda Pobuda »Počakajmo – otroštvo brez pametnih telefonov«. Gre za starševsko gibanje, začeto med starši OŠ Pirniče, ki spodbuja odlašanje prve uporabe pametnega telefona pri otrocih – idealno do konca osnovne šole, družbena omrežja pa vsaj do 16. leta.
V jedru projekta je t. i. starševska namera: starši se prostovoljno povežejo (na ravni razreda ali šole) in se skupaj odločijo, da bodo z nakupom telefona počakali. Ključna ideja je zmanjšati vrstniški pritisk – ko se odloči več družin hkrati, otrok ni več »edini brez«.
Pobuda izhaja iz znanstveno utemeljenega prepričanja, da pametni telefoni škodljivo vplivajo na razvoj otrok, njihovo duševno zdravje, odnose in koncentracijo, zato želi otrokom vrniti čas za igro, gibanje in pristne socialne izkušnje.
Gre za gibanje »od spodaj navzgor«, ki temelji na povezovanju staršev in skupnosti, ne na prepovedih, ampak na skupni odločitvi in podpori. Cilj je postopno spremeniti družbeno normo – da odlašanje s pametnimi telefoni postane sprejemljivo in lažje.
Pobudi se lahko pridružite na spletni strani pocakajmo.si.
Komentirajo lahko naročniki