Gregor Virant Logarju svetuje, naj gre raje z Janšo kot z Golobom, čeprav “nobena izbira ni bleščeča”

Demokrati Anžeta Logarja so se po volitvah prejšnjo nedeljo znašli v situaciji, ko prav oni lahko odločilno vplivajo na to, ali bo vlado sestavilo Gibanje Svoboda ali SDS, ali pa se bomo v nekaj mesecih podali na ponovljene volitve, v upanju na jasnejšo odločitev volivcev.

Pred skoraj petnajstimi leti se je v podobni situaciji znašla Državljanska lista Gregorja Viranta, ki je bila ključni faktor za vzpostavitev vlade Zorana Jankovića ali Janeza Janše. 

Kaj Gregor Virant danes svetuje Anžetu Logarju? Spregovorili smo tudi o dogajanju takrat in politični situaciji, v kateri se je Slovenija znašla danes. Zakaj bi nam koristila vlada narodne enotnosti, do katere pa Virant poti ne vidi. 

Kako podobna je stranka Demokrati Anžeta Logarja po vaši oceni Državljanski listi Gregorja Viranta?

Veliko podobnosti vidim, tako po načinu nastanka, kot po programu. Demokrati so še najbolj podobni klasični liberalni stranki. Program Državljanske liste je bil  še nekoliko bolj izostren v tej smeri, podobnosti pa na vsak način obstajajo. 

Glede odnosa do SDS so prav tako podobnosti med nama z Logarjem, so pa tudi velike razlike. Logar je bil veliko bolj vključen v strukturo stranke. Sam nikoli nisem bil član. Čeprav sem v veliki meri podpiral program SDS in z veseljem sodeloval v njihovem strokovnem svetu, me je nekaj stvari močno motilo. Vedno sem veljal za najbolj sredinskega, najbolj liberalnega ministra Janševe vlade 2004-2008.

Še danes v veliki meri podpiram njihov program, še vedno pa me motijo iste stvari. Recimo, da ne izbirajo sredstev v političnem boju. 

Državljanska lista je leta 2011 predstavljala nekakšno alternativo, ki ni bila vezana na blok, lahko bi celo rekli, da je na nek način delala tretji blok …

Da, tako je bilo. Državljanska lista je pred volitvami poudarjala sredinsko pozicijo in povedala, da je pripravljena sodelovati z relativnim zmagovalcem volitev, kdorkoli to bo. Potem je na volitvah zmagal Zoran Janković in hitro smo spoznali, da v resnici z njim ne bo mogoče. 

Imeli smo zelo različne programe – med drugim  povsem različen odnos do korupcije. Mi smo videli velik problem v korupciji, Janković pa problema korupcije v Sloveniji ni videl. 

Pozitivna Slovenija je vodila koalicijska pogajanja na zelo amaterski način in vse bolj smo dobivali občutek, da ne moremo zaupati, da se bo zapisano v koalicijski pogodbi tudi izvrševalo. Da bi v koalicijsko pogodbo lahko napisali karkoli, samo da vstopimo v koalicijo, potem bodo pa delali po svoje. 

Glavni pogajalci, Rado Pezdir, Janez Šušteršič in jaz smo svetu stranke zato predlagali, da zaradi teh nepremostljivih razlik ne vstopimo v koalicijo z Jankovićem. Ta sicer še danes trdi, da sem koalicijsko pogodbo podpisal, kar pa ne drži. 

Po tem pa so se začela formalna pogajanja s SDS. Nekaj neformalnih stikov pa je bilo že prej, ko smo začeli slutiti, da s Pozitivno Slovenijo ne bo šlo. 

Pogajanja s SDS so bila na čisto drugem kvalitativnem nivoju. Oni se znajo pogajati in koalicijsko pogodbo jemljejo zelo resno. Pogajali smo se po področjih in vse skupaj natančno zapisali v koalicijsko pogodbo. In tako je v težkih časih pač nastala vlada Janeza Janše. 

Vse do januarja 2013, ko je odjeknila afera s KPK …

Državljanska lista je tedaj odreagirala tako, da je izstopila iz koalicije. Še danes menim, da smo ravnali prav. Po evropskih standardih je to nekaj povsem normalnega. 

Poročilo KPK me je prepričalo. In še danes me prepriča. Poročilo je sicer resda bilo razveljavljeno iz procesnih razlogov, ampak je bilo po tem sprejeto novo, z identično vsebino. Na tega pa se Janez Janša ni pritožil. To moram povedati, ker kroži veliko manipulacij glede tega. 

Po tem pa sem naredil veliko napako. Vstopili smo v levo koalicijo Alenke Bratušek. 

V tisti koaliciji je Državljanska lista sicer imela pomembno besedo. Tudi zaradi pritiska Evropske komisije je vlada izvedla nekaj stvari, ki so v skladu z našim programom. V tem smislu smo lahko z delom zadovoljni, smo pa plačali visoko politično ceno. 

Na kak način?

Takoj, ko smo stopili v levo vlado, je bilo z nami konec. Po izstopu iz Janševe vlade se nam je podpora celo dvignila in če bi šli takrat na volitve, bi verjetno dosegli dober rezultat. 

Z vstopom v levo vlado pa smo se notranje razklali, Šušteršič je odšel in zgodba stranke je bila bolj ali manj končana. To je lekcija, ki bi jo moral analizirati Anže Logar. Moj nasvet zanj je: Nikar v levo vlado. 

V kolikšni meri se vam zdi situacija v Gibanju svoboda podobna tisti iz Pozitivne Slovenije?

Kako torej vidite možnost, da bi Robert Golob sestavil vlado z Logarjevimi Demokrati?

To bi skoraj zagotovo pomenilo konec za Logarjevo stranko. Če bi bili Demokrati edina desnosredinska stranka v koaliciji, bi imeli zelo majhno vlogo. Tudi, če v vladi ne bi bilo Levice. V takšni koaliciji bi izjemno težko uveljavili svoj program. 

Takšna vlada bi bila skrpana skupaj in bi bila težko uspešna. Enako sicer velja tudi za Janševo vlado, ki bi prav tako morala biti skrpana. 43 glasovom programsko sorodnih strank bi morali najti še vsaj tri, in to bi lahko bilo zelo nestabilno. 

Kakšno koalicijo torej vidite?

Edina legitimna varianta poleg predčasnih volitev, za katere tudi ni jasno, ali bi kaj bistveno spremenile, bi bila mešana, uravnotežena vlada. Tukaj pa je treba iskati kreativne rešitve. 

Najprej mi pride na misel koalicija enotnosti med Gibanjem svoboda in SDS. Glede na trenutne odnose je ta možnost verjetno znanstvena fantastika. 

Druga opcija bi bila koalicija med Gibanjem svoboda, SD, Demokrati in trojčkom NSi, SLS, Fokus. Za Logarja in NSi bi takšna vlada sploh prišla v poštev samo v primeru, da bi bila povsem uravnotežena. Torej razdelitev ministrstev 50:50, ne glede na to, da bi imela leva stran 35, desno sredinska pa 15 poslancev. To tudi ne bi mogla biti Golobova vlada in tu se pojavi vprašanje mandatarja. Morda zunanji mandatar, ki bi bil sprejemljiv za oboje. Morda pa bi lahko Logar in Nsi postavili pogoj, da je mandatar z desne.

Državljanska lista ni izključevala sodelovanja niti z Zoranom Jankovićem, niti z Janezom Janšo. Anže Logar je napovedal, da ne bo omogočil vlade nikomur od njiju. Koliko ga lahko stane, če takšno besedo poje?

Vsaka pojedena beseda nekaj stane. Vseeno pa ga stane manj, kot če bi se odpovedal svojim temeljnim principom in zatajil svoj program. 

Če bi bila možnost vstopa v Janševo vlado, je to zanj manj tvegano. S SDS in NSi imajo namreč precej kompatibilen program. Problem pa je, da imajo skupaj le 43 sedežev in lahko oblikujejo le zelo »kilavo« vlado s par prestopniki. 

Vsaka pojedena beseda nekaj stane. Vseeno pa Logarja stane manj, kot če bi se odpovedal svojim temeljnim principom in zatajil svoj program. 

Kako pa vidite kompatibilnost programa z Resnico, ki prav tako govori o nižjih davkih in manjšem vtikanju države?

Resnica je v teoriji desna stranka. Deloma je njihov program s prej omenjeno koalicijo kompatibilen, v pomembnih delih pa ne. Ko gre za nekatera najbolj strateška vprašanja, kot so –  obramba, odnos do Rusije, Evropske unije, Nata … pa gre za velika odstopanja. V teh točkah je Resnica v evropskem merilu zelo radikalna stranka.  Ne smemo tudi pozabiti, da je Stevanović v določeni meri zgradil svojo podobo na protestih proti tretji Janševi vladi.  

Zelo tvegano je imeti tako stranko kot jeziček na tehtnici, od katerega je odvisna celotna koalicija. Poleg tega Stevanović izključuje vlado pod vodstvom Janeza Janše, za SDS pa seveda druge opcije ni. Prepričan sem, da tudi Janša v takšno vlado ne bi šel. Morda bi šel, če bi k trem desno sredinskim strankam pristopili še trije poslanci kot posamezniki, je pa res, da bi bila legitimnost in stabilnost take vlade vprašljiva. 

Bi poleg vstopa v koalicijo Alenke Bratušek namesto predčasnih volitev izpostavili še kakšno past, na katero naj bodo pozorni današnji igralci?

Problem slovenskega volilnega sistema je tudi nepredvidljivost sestave poslanske skupine. Koliko je vas presenetila sestava poslanske skupine?

Pri etabliranih strankah tega rizika skoraj ni. Ve se, da bodo izvoljeni poslanci na liniji stranke. Pri novih strankah pa nikoli ne veš. Tudi jaz sem imel ta problem. Ko smo se odločili, da ne gremo v vlado Zorana Jankovića, so se začeli pritiski na posamezne poslance. 

Tega smo se zavedali in nas je skrbelo, da poslanci ne bodo spoštovali odločitev organov strank. Ta nevarnost obstaja tudi tokrat, posebej pri Demokratih in Resnici. 

Kako to izgleda v praksi?

Poskušajo najti najšibkejši člen. In Državljanska lista je šibki člen imela. Vedeli smo, da se  Pozitivna Slovenija sestaja z enim našim poslancem in ga skuša prepričati, da bi podprl Jankovića za mandatarja. Prav zato smo sklenili, da se glasovanja o mandatarju ne udeležimo. To je bil edini način, da smo zagotovili popolno transparentnost, saj je bilo jasno, da iz Državljanske liste ni prišel niti en glas za Jankovića. S tem smo se tudi izognili, da bi kdo pod vplivom pritiskov ali česa še hujšega glasoval v nasprotju z odločitvijo sveta stranke.  Res smo se bali pritiskov in korupcije. 

Kako problematično je, da Logar osebno ni bil izvoljen v poslansko skupino?

Poslanska skupina Demokratov je videti precej raznolika. Kako nevarno je, da razpade?

Pa je bila tudi raznolika, ali je bila bolj homogena?

Kako pa ste jih držali skupaj?

Torej se liberalci bolje počutijo v desni, kot v levi koaliciji?

Kaj bi za sestavljanje vlade pomenil umik Roberta Globa osebno. Bi to naredilo koalicijo bolj sprejemljivo za Demokrate?

Mislim, da za Demokrate, pa tudi za trojček NSi, SLS in Fokus, če bi sploh razmišljal o vstopu v koalicijo, ne bi bistveno spremenilo razmer, če bi vlado namesto Goloba vodil nekdo drug iz Svobode. Pa tudi za Gibanje Svoboda bi bilo to problematično, saj  imajo voditelja, ki je dosegel 29 % in s tem tudi legitimnost na volitvah. 

Rešitev za mešano, uravnoteženo vlado bi bil le mandatar, ki ni iz Svobode, ampak je skupni kandidat. Nekdo, ki bi povezal levi in desni vidik te zgodbe. 

Na misel mi pride denimo Mojmir Mrak (ki pa je to možnost že javno zavrnil op.a.)

Tako vlado mora voditi figura, ki bo jasno dala vedeti, da to ni vlada Svobode s priveski, ampak da gre za uravnoteženo levo-desno vlado. Je pa vprašanje, če je to izvedljivo. 

V oddaji Tarča ste omenili tudi možnost vlade narodne enotnosti, ki pa bi jo morale sestavljati vse stranke, ali vsaj 4-5 največjih. Kakšno možnost pripisujete temu?

Zanimivo je, da te dni Robert Golob govori o vladi narodne enotnosti, pri tem pa izključuje stranko, ki je na volitvah dobila praktično enak delež glasov kot Svoboda. Stranke narodne enotnosti brez največjih štirih, petih strank ni.

Vidite še kakšno drugo možno koalicijo v novo izvoljeni sestavi DZ?

Komu v tem trenutku najmanj ustrezajo predčasne volitve?

Predvsem majhnim strankam. Recimo Resnica, Demokrati in Levica. 

Ne Gibanje svoboda?

To je zelo odvisno od razvoja dogodkov pred morebitnimi predčasnimi volitvami. Odvisno, kako državotvorno se bo kdo obnašal. 

Mislim, da bodo vsi zelo previdni, saj je povolilni čas kaj lahko tudi predvolilni. Ne sme izpasti, da odstopajo od svojih principov. 

Na splošno mislim, da bi na morebitnih ponovljenih volitvah večje stranke srkale glasove manjših. Ni izključeno niti, da se ne bi levi blok konsolidiral. Levi blok je namreč plačal ceno drobitve.  Ni izključeno, da se recimo Prebilič ne bi umaknil ali s kom povezal v primeru ponovnih volitev. 

Na desni je konsolidacija uspela že tokrat, predvsem s povezovanjem Nsi, SLS in Fokusa. Mislim celo, da je ta trojček dosegel največji uspeh na teh volitvah. Presegli so pričakovanja, izboljšali rezultat in skoraj ustvarili imidž potencialne glavne alternative na desni. Res da je do tega še daleč, gre pa v to smer. 

Kaj pa še manjka NSi, oz trojčku, da postane ta glavna alternativa na desni?

Tega se ne da narediti čez noč. To so leta trdega dela. SDS je zgradila močan stroj, ki srka člane in glasove na desni sredini. NSi lahko uspe le s trdim delom in vztrajnostjo. 

Se pa je treba zavedati, da ko bi NSi začela ogrožati primat SDS, bi se znašli v nevarnih časih. SDS namreč v političnem boju, kot že omenjeno, ne izbira sredstev. 

Prihaja kriza glede dobave energentov, kar bo pognalo inflacijo. Dodatno jo bodo pognali še vladni ukrepi, kot je dvig minimalne plače in zimski regres. Težave so z dolgotrajno oskrbo, maja potečejo dovoljenja zdravnikom za delo pri zasebnikih. Kako te razmere utegnejo vplivati na razplet volitev in po drugi strani na priljubljenost strank, ki bi v teh razmerah vladale?

Katere opcije so po vašem mnenju torej sprejemljive za Logarjeve Demokrate?

Nobena ni prav bleščeča, vsekakor pa je Janševa vlada zanje manj riskantna kot Golobova. Ali pa omenjena uravnotežena levo-desna oziroma desno-leva.

Dilema med dolgoročnim in kratkoročnim preživetjem stranke?

Glede na to, da Janša ni večen, sem Logarju pred časom dejal, da naj ne hiti, saj je čas na njegovi strani. Lahko bi počakal in kandidiral za predsednika  SDS. Ustanoviti novo stranko je krvavo delo, še posebej, če želiš biti samostojen.