V svetu, kjer prevladujejo podatki, algoritmi in birokracija, se zdi, da smo izgubili nekaj bistvenega – modrost.
Psihiater in filozof dr. Iain McGilchrist opozarja, da se zahodna civilizacija sooča s krizo, ki izvira globoko iz strukture naših možganov. Postali smo ujetniki “leve poloble”, kar nas vodi v svet brez pomena, kjer nas ogroža celo lastna tehnologija.
McGilchrist pojasnjuje, da človeški možgani svet doživljajo na dva povsem različna načina. To ni le nevrološka zanimivost, ampak ključ do razumevanja naše kulture:
- Leva polobla: Je mojstrica za podrobnosti, orodja in moč. Svet vidi kot zbirko delov, ki jih je treba analizirati, popredalčkati in uporabiti. Njen svet je abstrakten, teoretičen in fiksen.
- Desna polobla: Omogoča nam široko, odprto pozornost. Svet vidi kot celoto, poln odnosov, tokov in novosti. Je vir empatije, umetnosti in tistega, kar imenujemo modrost.
Težava nastane, ker je v moderni družbi leva polobla prevzela popolno prevlado. Postala je “slab gospodar”, ki verjame, da ve vse, čeprav v resnici vidi le poenostavljeno mapo sveta, ne pa sveta samega.
Avtor izhaja iz ideje, da sodobna družba precenjuje informacije, analizo in tehnično racionalnost, hkrati pa zanemarja modrost, izkušnjo, pripoved in mit. Po njegovem so prav miti in religija nosilci najglobljih resnic o človeškem obstoju, ki jih ni mogoče ujeti v suhoparne koncepte ali znanstvene modele. Izguba teh dimenzij vodi v duhovno praznino, porast tesnobe, depresije in razkroj skupnih vrednot.
McGilchrist posebno kritizira prevlado redukcionističnega materializma in tehnokratskega mišljenja, ki svet dojema kot skupek “stvari”, ne pa odnosov. Tak pogled po njegovem spodbuja birokracijo, nadzor, obsedenost z učinkovitostjo ter slepo zaupanje v umetno inteligenco – brez ustrezne modrosti za ravnanje z močjo, ki jo prinaša.
Rešitev vidi v ponovni vzpostavitvi ravnotežja med obema načinoma mišljenja, predvsem pa v vrnitvi k religiji kot skupnemu, utelešenemu viru smisla. Krščanstvo razume kot “veliki mit”, ki ne pomeni neresnice, temveč najglobljo resnico o človeku, trpljenju in svetem. Po njegovem brez takšnega duhovnega temelja zahodna civilizacija tvega nadaljnji razkroj.
McGilchrist nas poziva, naj ponovno odkrijemo vrednote, kot so Dobro, Resnično in Lepo. Le skozi desno poloblo, ki razume globino pomena, lahko rešimo civilizacijo pred razpadom v nesmisel in tehnokratsko tiranijo.
2 odziva na “Smo pozabili, kako živeti? Zakaj bi morali ponovno brati mite in se vrniti k duhovnosti”
Kar precej poenostavljena nevrologija leve in desne poloble naših možganov.
Miti in mitologija še vedno obstaja. Samo drugačne vsebine so. Naloga oziroma funkcija mitov je , da svet razlaga. Miti so razlagali svet in njegove pojave. Potem smo odkrili prave razlage in določen mit je postal nepotreben. So samo še literarna predloga za pisatelje, nekakšna folklora in jezikovna pestrost. Prometej, Narcis, Psihe…. In naši krščanski miti za katere nekateri nočejo priznati, da so miti : Noe, Adam in Eva….
Poleg tega sproti ustvarjamo še nove mite. Imamo “urbane” mite itd. So nam všeč. Jih kar ponavljamo in jim verujemo in celo nočemo, da nam kdo razkrije, da so sfbricirana neumnost.
Nič od tega, da smo postali racionalni. Za kaj takega bi se morali malo bolj potruditi.
Kakšna je zveza med mitom in duhovnostjo? Nobene. Prav res nobene zveze ni. To, da je zveza je mit.
Komentirajo lahko naročniki