Slovenija pred demografskim zlomom: otrok vse manj, tujcev vse več

Demografija je za našo družbo in državo vse večji izziv, z nastajajočo vlado pa zopet postaja tudi politično pomembna tema. Razlogov, zakaj je to nujno, je ogromno. UMAR v zadnjem poročilu tako ugotavlja, da so demografske spremembe že “močno spremenile razmerje med delovno aktivnimi in starejšimi prebivalci, projekcije pa napovedujejo še intenzivnejše staranje družbe, kar bo povečevalo pritisk na socialne sisteme, gospodarstvo in zaposlene”.

Otrok imamo premalo, da bi kot družba obstali, prebivalstvo se stara, socialna država se nam sesuva, življenjska doba se podaljšuje hitreje kot raste produktivnost, delež priseljencev iz tujine je vse večji. Pospešeno pa se ob (ne)reševanju demografskih izzivov z migracijami naša družba spreminja tudi kulturno in versko.

V dunajskih šolah muslimani že večina

Prejšnji teden je tudi pri nas zakrožil članek avstrijskega medija, ki izpostavlja spreminjajočo se situacijo v dunajskih šolah, kjer so muslimani največja verska skupina, ki predstavlja 41,2 odstotka učencev osnovnih in srednjih šol. Prispevek navaja, da je muslimanska mladina v povprečju bolj verna, a ima pogosto tudi ponižujoč odnos do drugih družbenih skupin. Tako pogosteje beležijo primere antisemitizma, sovražnosti do LGBT skupnosti ter zavračanje enakopravnosti spolov.

Delež učencev krščanske vere je 34,5 odstotka. Delež rimskokatoličanov med njimi je 17,5 odstotka, pravoslavnih pa 14,5 odstotka. Sledijo otroci brez veroizpovedi (23 odstotkov).

Dve tretjini tujih državljanov k nam že tradicionalno pride z Balkana

Pri nas se dogaja podobno. Od leta 2008, ko te podatke spremlja Statistični urad, do letos, se je število tujih državljanov v Sloveniji vsako leto močno povečalo. Lani je bilo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada (SURS) slabih 215 tisoč tujih državljanov. Daleč največ, približno 77 % tujcev jih k nam že tradicionalno pride z Balkana, desetina iz drugih evropskih držav, slabih 13 % pa od drugod.

Čeprav je aktualni naravni prirast (razlika med rojenimi in umrlimi) pri nas negativen (-2,2 na 1000 prebivalcev) pa je skupni prirast prav zaradi priseljevanja pozitiven (3,3 na tisoč prebivalcev). V lanskem letu se je tako število državljanov Slovenije zmanjšalo za 5.200, število tujcev pa se je povečalo za skoraj 9.500.

Po projekcijah bo do konca stoletja v Sloveniji že skoraj tretjina tujcev

Dr. Jože P. Damijan: “Rešitev ni v uvažanju tujega prebivalstva, pač pa predvsem v spodbujanju domače rodnosti”

“Bojim se, da rešitev ni v uvažanju (kulturno zelo raznolikega) tujega prebivalstva, pač pa predvsem v spodbujanju domače rodnosti in produktivnosti gospodarstva prek avtomatizacije in boljših pogojih dela v storitvenih dejavnostih,” na svojem blogu zapiše ekonomist dr. Jože P. Damijan.

Njegov zaključek sloni na ugotovitvah nizozemske raziskave, ki kaže, da domačini večinoma pozitivno prispevajo v javne blagajne med 20. In 60 letom starosti, ko so delovno aktivni, medtem ko so v času mladosti in starosti prejemniki iz njega. Kljub temu je njihov neto prispevek pozitiven. Pri priseljencih pa je slika drugačna, saj jih le okoli petina v življenju prispeva več, kot prejme.

“Pozitiven neto učinek imajo predvsem priseljenci iz Skandinavije, anglosaksonskih držav, Francije in Japonske, če prispejo med 16. in 50. letom. Vsi ostali priseljenci, zlasti iz nezahodnih držav, imajo povprečno negativen fiskalni učinek. Razlike so velike tudi glede na razlog priselitve: delovni migranti, ki pridejo kot odrasli, prispevajo pozitivno, medtem ko priseljenci z drugimi motivi (študij, družina, azil, drugo) pa vsi prinašajo negativne neto prispevke ne glede na starost prihoda. Do 70. leta starosti znaša ta neto negativni prispevek okoli 400 tisoč evrov za prosilce za azil in okoli 200 tisoč evrov za družinske migrante. Negativni prispevek je še posebej velik pri prosilcih za azil iz Afrike in Bližnjega vzhoda,” navaja Damijan.

Opozarja tudi, da teh ugotovitev ne moremo posplošiti na  se države, saj velja predvsem za države, kjer je delež migrantov in prosilcev za azil večji. Hkrati pa je denimo tudi pri nas združitev družine, ki ga Damijan navaja kot pomembnega v tem kontekstu, eden ključnih razlogov za priseljevanje, saj je po pogostosti po podatkih Sursa takoj za razlogom zaposlitve.

Stanje v Sloveniji bolj kompleksno: Med tujci več delovno aktivnih kot med slovenskimi državljani

Situacija je v Sloveniji nekoliko bolj zapletena. UMAR v svojem zadnjem poročilu ugotavlja, da je stopnja delovne aktivnosti tujih državljanov pri nas celo nekoliko višja kot pri slovenskih državljanih, njihov delež med zaposlenimi pa narašča.

Približno 60 % priseljenih k nam ob pomanjkanju delovne sile prihaja zaradi zaposlitve.  Konec leta 2025 so tuji državljani pri nas sestavljali že 16 % vseh delavno aktivnih. Je pa po podatkih Umarja tretjina tujih delavcev pri nas prejemalo minimalno plačo, zato je tudi stopnja tveganja revščine med njimi večja kot pri domačem prebivalstvu. Najranljivejša skupina na trgu dela pri nas so sicer napoteni delavci iz tretjih držav.

Je pa pri tujih državljanih na področju delovne aktivnosti velika vrzel med spoloma. Statistika kaže, da je med tujimi državljani že sicer občutno več moških. Razmerje je približno 60 : 40 odstotkov v prid moških. Hkrati pa so priseljenke pri nas v občutno manjšem deležu vključene na trg dela kot domačinke.

To vpliva hkrati na trg dela, socialno blagajno kot tudi na dolgoročno sestavo prebivalstva v Sloveniji. “Ker imajo priseljenci iz nezahodnih držav večje število otrok od zahodnih in ker njihove žene običajno niso zaposlene, ima to velik vpliv na javne blagajne (za zdravstveno blagajno, za stroške šolanja, za socialne pomoči), ker so zavarovani po očetu in ker ne dosežejo dohodkovnega cenzusa na družinskega člana,” izpostavlja Damijan. Umar pa razloge vidi v nižji izobrazbeni strukturi priseljenk, neujemanjem ponudbe znanj s potrebami trga dela ter s socialnimi in kulturnimi vzorci delitve poklicnih in družinskih vlog med spoloma.

Liberalci bodo izbrali hedonizem in izumrtje

Hkrati tudi Damijan opozarja na kulturno razsežnost prevelikega priseljevanja, ki, kot pravi, zaradi nasprotovanja volivcev odprti migracijski politiki, rezultira v vzponu desnega populizma. Damijan zaključi, da “stava na to, da bo priseljevanje rešilo probleme v javnih blagajnah, ki nastajajo zaradi zmanjšane rodnosti domačega prebivalstva, sloni na trhlih temeljih,” saj je pri tem pomembno, od kod prihajajo ti priseljenci, s kakšnim motivom in v kakšnem številu.

Kot pravi, lahko izbiramo “med več rojevanja ali skrajnimi desničarji na oblasti”, pri čemer bodo liberalci po njegovih besedah izbrali hedonizem in s tem izumrtje. Kam vodijo demografske politike desnice, pa boste lahko prebrali v naslednjem prispevku na temo demografije na našem portalu.