11. marec je datum, okoli katerega se v ozadju odvija intenzivna operacija. Ni več vprašanje, ali bo izredni vlak z Robertom Golobom in pristojno ministrico Alenko Bratušek zapeljal po trasi (nedokončanega) drugega tira, temveč kako ga formalno spraviti tja – in kdo bo za to prevzel odgovornost.
Neuradno naj bi bil v igri manever, po katerem bi dvema potniškima vagonoma pripeli dva gradbena vlačilca v lasti Železniškega gradbenega podjetja (SŽ ŽGP) – enega spredaj in enega zadaj. S tem naj bi kompozicija kakor “dobila status” gradbene.
Če to drži, ne gre več zgolj za logistično vprašanje, temveč za precedens: ali je mogoče s takšnim manevrom spremeniti naravo vlaka – in ali je to skladno s pravili, ki veljajo na aktivnem gradbišču?
Ad hoc rešitev tik pred 11. marcem?
Po neuradnih informacijah naj bi bil za takšno rešitev potreben tudi poseben dogovor med družbama znotraj sistema Slovenskih železnic. Govori se o začasni formalni ureditvi, po kateri bi družba SŽ – Potniški promet dva potniška vagona oddal gradbenemu podjetju ŽGP.
Bistveno vprašanje pri tem je: ali s prenosom upravljanja potniška vagona dejansko postaneta gradbena – ali gre zgolj za formalni obvod?
Če se takšna rešitev res pripravlja, bi to pomenilo, da se tik pred volitvami išče način, kako izpeljati dogodek, ki ima izrazito politično težo.
Pritisk politike ali običajna operativna uskladitev?
Viri omenjajo, da naj bi se reševanje zapleta odvijalo pod močnim političnim pritiskom kabineta ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.
Na strani SŽ Potniški promet pa naj bi se po naših informacijah s tem vprašanjem v zadnjih dneh intenzivno ukvarjal direktor Miha Butara. V političnem prostoru je znan kot član Socialnih demokratov (SD), sicer velik podpornik ljubljanskega župana Zorana Jankovića, opažen je bil tudi med svati lanske poroke para Gaber – Golob.
To v kontekstu odločitev, ki imajo neposredno politično težo, odpira dodatno vprašanje neodvisnosti državnih podjetij.
Kdo je tisti, ki bo podpisal dokument, ki omogoča tak manever? In ali bo ta podpis pozneje pod drobnogledom?
Regulator in videz konflikta interesov
Posebno občutljivo je zato vprašanje nadzora. Agencija za železniški promet (AŽP) je regulator, ki bi moral presojati skladnost tovrstnih rešitev.
A po naših informacijah naj bi na ravni regulatorja že obstajalo ustno zagotovilo, da z njihove strani ne bo ovir za izvedbo dogodka. Šlo naj bi za zagotovilo same direktorice AŽP Nine Mauhler, sicer nekdanje državne sekretarke – torej politične desne roke – Alenke Bratušek v času Šarčeve vlade.
Tudi to dejstvo ustvarja nevaren videz konflikta interesov – položaj, v katerem je regulator kadrovsko povezan s političnim vrhom, ki ima neposreden interes za izvedbo dogodka.
V takih primerih ni ključno le, ali je bilo ravnanje zakonito, temveč ali je bilo tudi videti nepristransko.
Siljenje z medijsko “otvoritvijo” drugega tira bo imelo tudi visoko ceno. Kakšno?
Naši viri navajajo, da bodo zahtevki za “pospešitev faznosti”, ki naj bi jih izvajalci del že naslavljali na projektno podjetje 2 TDK, milijardni projekt podražili za 6 do 7 milijonov evrov.
Zato smo na nadzorni svet 2 TDK naslovili naslednja vprašanja:
- Kakšna je časovnica dokončanja del (po sklopih), ki je bila na nadzornem svetu potrjena jeseni 2024?
- In kakšna je časovnica dokončanja del (po sklopih), ki je bila nazadnje potrjena na nadzornem svetu 2 TDK?
- Ali lahko člani nadzornega sveta, ki za sprejete odločitve jamčite z vsem svojim premoženjem, zagotovite, da zaradi sprememb časovnice ne bo prišlo do milijonskih dodatnih stroškov?
Gre za pomembne odgovore, ki bi bili lahko tudi predmet kasnejših revizij projekta in odgovornosti struktur upravljanja na 2 TDK. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Komentirajo lahko naročniki