Pravna stroka na nogah: Svoboda želi nadeti uzdo Sodnemu svetu. Dr. Avbelj: »šibka pravna država je jamstvo močne mafije«

15. 10. 2025, 14:07

6 minut branja
Deli

Odbor za pravosodje Državnega zbora je minuli četrtek po tridnevni seji potrdil predlog zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, ki po poročanju STA “prinaša eno največjih reform pravosodja v zadnjem desetletju”.

Na reformo se je odzval Sodni svet, ki “z zaskrbljenostjo sprejema izid glasovanja” odbora glede obravnave predloga novele Zakona o sodnem svetu. Po njihovem mnenju amandmaji, ki jih je sprejel odbor, “odpirajo možnosti za nadaljnjo erozijo zaupanja v nepristranskost delovanja celotnega sodnega sistema in pomenijo neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet”. V Sodnem svetu in sodniškem društvu ne izključujejo možnosti za ustavno presojo takšne zakonodaje. 

Sodnemu svetu pritrjuje pravnik Blaž Kovačič Mlinar, Matej Avbelj pa opozarja, da bi moral “desant” na sodni svet, ki ga izvaja vladajoča koalicija, skrbeti prav vse, saj šibi pravno država, kar posledično Sloveniji zbija konkurenčnost. Poslanec NSi Franc Medic opozarja na amandma, ki bi sedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću omogočil podaljšanje mandata.

“Pri več dopolnilih so člani iz vrst koalicije sicer ugotavljali, da rešitve niso najbolj posrečene,” poroča STA: “zato so napovedali, da bo do plenarne seje DZ treba zakonsko besedilo prečistiti in še enkrat premislili o nekaterih rešitvah in urediti morebitna neskladja”.

Potencialno ogrožena nepristranskost in samostojnost Sodnega sveta

Še pred sprejetjem amandmajev je bila v mnenju o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu (ZSSve-A) do predlaganih sprememb kritična Zakonodajno-pravna služba (ZPS) Državnega zbora. Ker je ZSSve-A del širše reforme sodstva (skupaj s predlogi zakonov o sodnikih, sodiščih in državnem tožilstvu), je ZPS opozorila na potrebo po poglobljeni presoji vseh štirih zakonov, saj gre za daljnosežne spremembe, ki zahtevajo medsebojno usklajenost in sočasno uveljavitev.

Opozorila je, da je Sodni svet državni organ, ki ne spada v nobeno od treh vej oblasti, a ima ključno vlogo pri zagotavljanju ravnovesja med njimi in da bi lahko nekatere predlagane rešitve ogrozile nepristranskost in samostojnost Sodnega sveta. ZPS je v mnenju izpostavila primere notranje neskladnosti in nejasne terminologije, ki kršijo načelo jasnosti predpisov. Nekatere obrazložitve so pomanjkljive ali manjkajo, kar otežuje razumevanje zakonodajalčeve volje, so bili kritični v ZPS.

Sodni svet: besedila so že bila usklajena, nato pa samovoljno spremenjena

Sodni svet je že junija v stališču v zvezi z reformo sodniške zakonodaje zapisal, da so bila besedila predlogov zakonov “po razumevanju Sodnega sveta in zatrjevanju ministrstva s februarjem 2025 ‘usklajena’. Z obžalovanjem in tudi s precejšnjo zaskrbljenostjo pa Sodni svet ob predloženih predlogih ugotavlja, da so zakonska besedila v nasprotju z dogovorom v številnih določbah pomembno spremenjena brez vsakršne obrazložitve.”

Šibka pravna država je jamstvo močne mafije

Da so bili predlogi ministrstva v nasprotju z dogovorom, je Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, v kolumni za Finance označil za “zahrbtno”. Avbelj meni, da bi sprejetje ZSSve-A ošibilo pravno državo, šibka pravna država pa je po njegovih besedah “jamstvo močne mafije”.

Avbelj je pomen sodnega sveta opisal takole: “Dobro delujoč sodni svet zagotavlja dvoje. Prvič, da sodstvo ni podvrženo nedopustnim zunanjim političnim vplivom. Drugič, da hkrati ne zapade v lastno notranjo samozadostnost, ki namesto odličnosti generira korupcijskim tveganjem podvržen sistem.”

Sodstvo lahko ogrožata zakonodajna in izvršna veja oblasti kot tudi sodniki sami, zato je po mnenju Avblja “nujen obstoj robustnega, neodvisnega, pogumnega sodnega sveta”. Avbelj pravi, da večji del zgodovine samostojne Slovenije sodni svet ni bil tak in je z redkimi izjemami deloval kot posrednik sodne oligarhije, ki pa je bila v službi politike.

“Danes, zahvaljujoč generacijskemu premiku, strokovnosti in pokončnosti, imamo nemara sploh prvič sodni svet, ki se je zares približal svojemu ustavnemu idealu. In ker vladajoča politika to ve, že celoten mandat ovira, otežuje in slabi delovanje sodnega sveta. Doslej ni bila uspešna. Zdaj pa, skrajno perverzno, svojo sodno ‘reformo’ uporablja za frontalni napad na sodni svet,” meni Avbelj.

Blaž Kovačič Mlinar, predavatelj na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, je na X-u zapisal, da se strinja z ugotovitvijo Sodnega sveta, da “sprejeta dopolnila ne upoštevajo specifičnosti ustavno določenega položaja Sodnega sveta ter predstavljajo resno grožnjo temeljnim načelom pravne države, zlasti v smislu zagotavljanja neodvisnosti sodstva”.

Vloženih več kot sto amandmajev

Franc Medic, NSi

Franc Medic, poslanec NSi in član odbora za pravosodje, je za zanima.me povedal, da je Slovenija po številu sodnikov v Evropskem vrhu, a se to ne pozna pri učinkovitosti: “Ministrstvo govori, da gre za največjo pravosodno reformo v zadnjih tridesetih letih. Sam menim, da nikakor ne gre za to, ampak samo za nekatere organizacijske poteze, ki pa ne bodo imele večjega učinka.” Medic meni, da bi morala reforma za posamezna pravna področja uvesti specializirana sodišča z ustrezno prilagojenimi postopkovnimi pravili in bolje usposobljenimi sodniki. Po njegovem mnenju je največja sprememba, da se ukinjajo okrajna sodišča in da bodo vsi ti kadri šli na okrožna sodišča. Na podeželju se bo prisotnost sodstva znižala, kar bo vplivalo na dostopnost sodne pomoči.

Medic se strinja z Avbljevim zapisom v Financah, da je “šibka pravna država jamstvo močne mafije”. Vloženih je bilo več kot sto amandmajev, seja je trajala več kot dvajset ur, vse je postalo nepregledno, je povedal. Opozoril je tudi na mnenje ZPS, ki je opozorila, da toliko vloženih amandmajev še bolj poglablja neskladja med štirimi vloženimi zakoni.

Pika na i je bil po njegovem mnenju amandma, ki ga je predlagala predsednica odbora za pravosodje, poslanka Svobode Lena Grgurevič, da se odpravi omejitev, da predsedniku vrhovnega sodišča po 70. letu starosti funkcija preneha. To bi trenutnemu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću omogočilo, da bi na tej funkciji ostal še naprej. Amandma sicer ni bil sprejet.

Grgurevičeva je sicer na Facebooku v komentarju pod svojim zapisom, v katerem je kritizirala Sodni svet, že julija napisala: “Jeseni grem v bitko.” Sredstvo njenega boja so bili številni vloženi amandmaji.

Lena Grgurevič je Sodni svet označila za enega bistvenih problemov sodstva. Foto: Facebook Lene Grgurevič, posnetek zaslona

 

En odgovor na “Pravna stroka na nogah: Svoboda želi nadeti uzdo Sodnemu svetu. Dr. Avbelj: »šibka pravna država je jamstvo močne mafije«”

  1. Trta

    Dr. Avbelj je lepo prikazal, da to, kar počnejo Golobovi s sodstvom, je res “voda na mlin”, da bo mafija nemoteno delovala.

Komentirajo lahko naročniki