Evropa se znova spopada s starim izzivom: ali lahko unija 27 držav v ključnih trenutkih nastopi enotno. Najnovejši spor je izbruhnil okoli načrta, da bi Ukrajini zagotovili približno 140 milijard evrov posojila, zavarovanega z zamrznjenimi ruskimi sredstvi v Belgiji. Ta denar bi Kijevu omogočil stabilno financiranje naslednjih dveh let in hkrati okrepil sporočilo o evropski enotnosti. A belgijski premier Bart De Wever je presenetljivo močno pritisnil na zavoro, zaradi strahu pred pravnimi tveganji in morebitnimi ruskimi povračilnimi ukrepi.
Belgijsko nasprotovanje je po poročanju Politica razkrilo krhko evropsko enotnost ter oslabilo tako položaj Kijeva kot Bruslja. V času, ko Ukrajina zdrsava proti finančnemu robu, Donald Trump pa iz Washingtona pritiska za enostranski mirovni dogovor s Putinom, Belgija ostaja pri svojem odločenem “ne”. Napetosti je poglobila tudi zmeda v belgijski diplomaciji – evropski partnerji so šele na samem vrhu v Bruslju izvedeli, da belgijski premier sploh ni pripravljen popustiti.
Za kulisami naj bi na belgijsko previdnost vplivali tudi primeri ruskih dronov nad belgijskimi vojaškimi objekti ter pravna negotovost: sankcije na ruska sredstva je treba podaljševati vsakih šest mesecev, kar Viktorju Orbánu omogoča, da kadarkoli spremeni svoj glas. Novi nemški kancler Friedrich Merz je z javnimi pozivi k uporabi ruskih sredstev Belgijo dodatno prestrašil in tako še zaostril razmere.
Do decembrskega vrha EU tako poteka mrzlično iskanje kompromisa, ki bi Ukrajini zagotovil denar, ne da bi sprožil belgijski veto. Na mizi sta dve slabi možnosti: da države same prispevajo sredstva iz lastnih proračunov ali da se EU znova zadolži, čemur nasprotujejo varčne članice. Morda bo potreben celo rezervni kredit, da Kijev ne ostane brez podpore. Celoten spor pa postavlja staro vprašanje v novo luč: ali lahko EU, kljub različnim interesom, deluje kot enotna politična sila – ali pa bo razdrobljenost odločila tudi o prihodnosti Ukrajine.
2 odziva na “Ponovno neenotna EU: Kako je Belgija postala ruska “zaveznica””
Evropa je bila v zunanji politiki nazadnje enotna v srednjem veku, ko so ji vladale močne krščanske kraljevine. Na križarske pohode so se še enotno podajali, proti Turkom v 16. stol. pa že ni bilo več enotnosti. Tako je odsihmal.
Belgija skrbi za svoj ugled. Ve, da bo denar na depozitu v Evrocliru morala Rusiji prej ali slej vrniti. Ve tudi, da reparacije plačuje poražena stran v vojni, ne zmagovalec in belgijski premier je jasno povedal kdo bo zmagovalec.
Zafučkat cca 140 milijard € za poraženca v vojni, ki ima uničeno infrastrukturo v državi, ki mu manjka najmanj milijon za delo sposobnih moških, ki je v desetih letih rszpolovil svoje prebivalstvo in ga pognal čez mejo s trebuhom za kruhom, ki je že par let popolnoma odvisem od darov, da lahko plačuje pokojnine in vojake, …… je res noro početje.
Poleg tega, kaj takega , tako velike tatvine, se ni zgodilo še nikdar, niti v 1, niti v 2 sv.v. Niti Nemčiji niso ” zasegli” niti Italiji njenih depozitov. To se pač ne počenja.
Komentirajo lahko naročniki